(MN 86) Angulimāla Sutta - O Angulimāli

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka.

2. V kraljestvu kralja Kosale, Pasenadija, je takrat živel razbojnik po imenu Angulimāla, ki je bil morilec, krvavih rok, vdan nasilju, brez milosti do živih bitij. Vasi, mesta in pokrajine so zaradi njega propadle. On je nenehno moril ljudi in nosil prste umorjenih okoli vratu kot ogrlico.[1]

3. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Sāvatthī po miloščino. Ko je hodil po miloščino v Sāvatthī in se vrnil s svoje poti po miloščino, po svojem obroku hrane, je pospravil svoje bivališče, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in se odpravil po cesti, ki je vodila proti kraju, kjer je živel Angulimāla. Kravji pastirji, ovčji pastirji in orači so videli Blaženega hoditi po cesti, ki vodi proti kraju, kjer je živel Angulimāla in so mu rekli: “Ne hodi po tej cesti, samotar. Na tej cesti je razbojnik Angulimāla, ki je morilec, krvavih rok, vdan nasilju, brez milosti do živih bitij. Vasi, mesta in pokrajine so zaradi njega propadli. On nenehno mori ljudi in nosi prste umorjenih okoli vratu kot ogrlico. Ljudje so hodili po tej cesti v skupinah po deset, dvajset, trideset in celo štirideset ljudi, vendar so padli v roke Angulimāle.” Ko je bilo to rečeno je Blaženi ostal v tišini.

V drugo … V tretje so kravji pastirji, ovčji pastirji in orači povedali to Blaženemu, vendar je Blaženi ostal tiho.

4. Razbojnik Angulimāla je videl Blaženega prihajati v daljavi. Pomislil je: “To je sijajno, to je čudovito! Ljudje so hodili po tej cesti v skupinah po deset, dvajset, trideset in celo štirideset ljudi, vendar so padli v moje roke. In sedaj ta samotar prihaja sam, brez spremstva, kot da bi ga gnala usoda. Zakaj ne bi vzel življenja temu samotarju?” Angulimāla je nato vzel svoj meč in ščit, si nadel lok in tulec za puščice in od zadaj tesno sledil Blaženemu.

5. Potem je Blaženi izvedel takšen prikaz nadnaravne moči, da je razbojnik Angulimāla, čeprav je hodil tako hitro kot je zmogel, ni mogel dohiteti Blaženega, ki je hodil v svojem običajnem tempu. Razbojnik Angulimāla je pomislil: “To je sijajno, to je čudovito! Prej sem lahko dohitel celo hitrega slona in se ga polastil; lahko sem dohitel celo hitrega konja in se ga polastil; lahko sem dohitel celo hitro kočijo in se jo polastil; lahko sem dohitel celo hitrega jelena in se ga polastil; toda sedaj, čeprav hodim tako hitro kot zmorem, ne morem dohiteti tega samotarja, ki hodi v svojem običajnem tempu!” Ustavil se je in zaklical Blaženemu: “Stoj, samotar! Stoj, samotar!”

“Ustavil sem se, Angulimāla, ustavi se tudi ti.”

Razbojnik Angulimāla je pomislil: “Ti samotarji, sinovi Sakyanov, govorijo resnico, zagovarjajo resnico; toda čeprav ta samotar hodi, pravi: ‘Ustavil sem se, Angulimāla, ustavi se tudi ti.’ Kaj če izprašam tega samotarja.”

6. In razbojnik Angulimāla je v verzih nagovoril Blaženega:

“Ko si hodil, samotar, si mi rekel, da si se ustavil;
toda sedaj, ko sem se jaz ustavil, praviš, da se nisem ustavil.
Sprašujem te, o samotar, o pomenu:
Kako je to, da si se ti ustavil, jaz pa ne?”

“Angulimāla, jaz sem se ustavil za večno,
vzdržim se nasilja do živih bitij;
toda ti se ne vzdržiš do stvari, ki živijo:
zato sem se jaz ustavil in ti se nisi.”

“Oh, končno je ta samotar, častiti modrijan,
prišel v ta veliki gozd zaradi mene.
Ko sem slišal tvoje verze, ki me učijo Dhamme,
sem se resnično za vedno odrekel zla.”

Ko je to rekel, je razbojnik vzel svoj meč in orožje
in ga vrgel v prepadno jamo;
razbojnik je počastil noge Vzvišenega
in ga takrat in tam zaprosil za meniško posvečenje.

Razsvetljeni, modrijan Velikega Sočutja,
učitelj sveta z [vsemi] svojimi bogovi,
ga je nagovorili s temi besedami: “Pridi, menih.”
In tako je on postal menih.

7. Blaženi se je odpravil nazaj v Sāvatthī z Angulimālo kot spremljevalcem. Potoval je postopoma in končno prispel v Sāvatthī in tam živel v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka.

8. Ob tej priložnosti se je zbrala velika množica ljudi pri vratih notranje palače kralja Pasenadija, in zelo glasno in hrupno klicala: “Gospod, razbojnik Angulimāla je v tvojem kraljestvu; on je morilec, krvavih rok, vdan nasilju, brez milosti do živih bitij! Vasi, mesta in pokrajine so zaradi njega propadli! On nenehno mori ljudi in nosi prste umorjenih okoli vratu kot ogrlico! Kralj ga mora odstraniti!”

9. Potem se je sredi dneva kralj Kosale, Pasenadi, odpeljal izven Sāvatthīja s konjenico petsto mož in se namenil v park. Peljal se je po cesti s kočijo tako dolgo, kot je bilo to mogoče, potem pa je sestopil s kočije in odšel naprej peš do Blaženega. Ko se je poklonil Blaženemu, je sedel na stran in Blaženi mu je rekel: “Kaj je, veliki kralj? Te je napadel kralj Magadhe, Seniya Bimbisār ali Licchaviji iz Vesālija ali drugi sovražni kralji?”

10. “Častiti gospod, kralj Magadhe, Seniya Bimbisāra me ni napadel niti Licchaviji iz Vesālija niti drugi sovražni kralji. Vendar, v mojem kraljestvu je razbojnik z imenom Angulimāla, ki je morilec, krvavih rok, vdan nasilju, brez milosti do živih bitij. Vasi, mesta in pokrajine so zaradi njega propadli! On nenehno mori in nosi njihove prste kot ogrlico. Jaz ga bom odstranil, častiti gospod.”

11. “Veliki kralj, predpostavimo, da ste videli, da si je ta Angulimāla obril svoje lase in brado, nadel rumeno oblačilo in odšel od doma v brezdomstvo; da se je vzdržal ubijanja živih bitij, jemanja tega, kar mu ni bilo dano in napačnega govora; da se ne hrani več ponoči, in se hrani samo v enem delu dneva, je v celibatu, kreposten, dobrega značaja. Če bi ga videli takega, kako bi ravnali z njim?”

“Častiti gospod, mi bi se mu poklonili ali vstali pred njim ali ga povabili, da sede; ali bi ga povabili, da sprejme oblačila, miloščino, prostor za počitek ali medicinske potrebščine; ali bi mu priskrbeli varovanje, obrambo in zaščito.

Toda, častiti gospod, kako bi lahko takšen nemoralen človek, zlega značaja kadarkoli imel takšno vrlino in obvladanost samega sebe?”

12. Ob tej priložnosti je častiti Angulimāla sedel nedaleč od Blaženega. Blaženi je iztegnil svojo desno roko in rekel kralju Kosale, Pasenadiju: “Veliki kralj, to je Angulimāla.”

Kralj Pasenadi se je prestrašil, vznemiril in zgrozil. Ker je to vedel, mu je Blaženi rekel: “Ne boj se, veliki kralj, ne boj se. Ni se ti ga treba bati.”

Kraljev strah, vznemirjenost in groza je splahnela. Odšel je k častitemu Angulimāli in rekel: “Častiti gospod, je ta plemeniti gospod res Angulimāla?”

“Da, veliki kralj.”

“Častiti gospod, iz katere družine je oče plemenitega gospoda? Iz katere družine je njegova mati?”

“Moj oče je Gagga, veliki kralj; moja mati je Mantāṇi.”

“Naj plemeniti gospod Gagga Mantāṇiputta počiva zadovoljen. Priskrbel bom oblačila, miloščino, prostor za počitek in medicinske pripomočke za plemenitega gospoda Gagga Mantāṇiputta.”

13. Ob tem času je bil častiti Angulimāla prebivalec gozda, jedec miloščine, nosilec zavrženih oblačil in se je omejil na uporabo treh oblačil. On je odgovoril: “Dovolj, veliki kralj, moja trojna oblačila so popolna.”

Kralj Pasenadi se je vrnil k Blaženemu in ko se mu je poklonil je sedel na stran in rekel: “To je sijajno, to je neverjetno kakoBlaženi ukroti neukročeno, pripelje mir v nemirnost in vodi do Nibbāne te, ki niso dosegli Nibbāne. Častiti gospod, mi sami ga nismo mogli ukrotiti s silo in orožjem, vendar ga je Blaženi ukrotil brez sile ali orožja. In sedaj, častiti gospod, odhajamo. Smo zaposleni in imamo veliko za narediti.”

“Sedaj je čas, veliki kralj, da narediš kar misliš, da je prav.”

Kralj Kosale, Pasenadi se je dvignil s svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga je obhodil s svoje desne in odšel.

14. Ko je bilo jutro, se je častiti Angulimāla oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Sāvatthī po miloščino. Ko je hodil po miloščino od hiše do hiše v Sāvatthīju, je videl določeno žensko s težavo rojevati, rojevati v bolečinah. Ko je to videl je pomislil: “Kako so bitja trpeča! Resnično, kako so bitja trpeča!”

Ko je šel po miloščino v Sāvatthī in se vrnil iz svoje poti po miloščino, po svojem obroku hrane je odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel na stran in rekel: “Častiti gospod, zjutraj sem se oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Sāvatthī po miloščino. Ko sem hodil po miloščino od hiše do hiše v Sāvatthīju, sem videl določeno žensko s težavo rojevati, rojevati v bolečinah. Ko sem to videl, sem pomislil: ‘Kako so bitja trpeča! Resnično, kako so bitja trpeča!’”

15. “V tem primeru, Angulimāla, pojdi v Sāvatthī in reci tej ženski: ‘Sestra, odkar sem bil rojen, se ne spomnim, da sem kadarkoli namenoma odvzel živemu bitju življenje. S to resnico bodi dobro ti in naj bo dobro tvoj otrok!’”

“Častiti gospod, ali ne bi izrekel namerno laž, ker sem namenoma odvzel življenje mnogim živim bitjem?”

“Potem, Angulimāla, pojdi v Sāvatthī in reci tej ženski: ‘Sestra, ker sem bil rojen s plemenitim rojstvom, se ne spomnim, da sem kadarkoli namenoma odvzel živemu bitju življenje. S to resnico bodi dobro ti in naj bo dobro tvoj otrok!’”[2]

“Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Angulimāla in ko je šel v Sāvatthī, je rekel tej ženski: ‘Sestra, ker sem bil rojen s plemenitim rojstvom, se ne spomnim, da sem kadarkoli namenoma odvzel živemu bitju življenje. S to resnico bodi dobro ti in naj bo dobro tvoj otrok!’ Potem sta se ženska in otrok počutila dobro.

16. Nedolgo za tem, ko je živel sam, umaknjeno, vestno, vneto in odločno je častiti Angulimāla, s svojim lastnim uresničenjem z neposrednim znanjem, tukaj in sedaj vstopil in bival v tem najvišjem cilju posvečenega življenja, zaradi česar pripadnik plemena upravičeno sprejme meniško posvečenje in gre od doma v brezdomstvo. Neposredno je vedel: “Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja” In častiti Angulimāla je postal eden od arahantov.

17. Ko je bilo jutro, se je častiti Angulimāla oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Sāvatthī po miloščino. Ob tej priložnosti je nekdo vrgel grudo in zadel telo častitega Angulimāla, nekdo drugi je vrgel palico in zadel njegovo telo in nekdo drugi je vrgel vrč in zadel njegovo telo. Častiti Angulimāla je, s krvjo, ki je tekla iz njegove porezane glave, s svojo počeno posodo in z raztrganim zunanjim oblačilom, odšel do Blaženega. Blaženi ga je videl prihajati v daljavi in mu je rekel: “Prenašaj to, brahmin! Prenašaj to, brahmin! Tukaj in sedaj izkušaš rezultat dejanj, zaradi katerih si lahko mučen v peklu mnogo let, mnogo sto let, mnogo tisoč let.”[3]

18. Ko je bil častiti Angulimāla sam v umiku in je doživljal blaženost osvoboditve, je izgovoril ta vzklik:

“Kdor je enkrat živel v nemarnosti
in potem ni več nemaren,
ta osvetljuje svet,
kakor luna brez oblaka.

Kdor ustavi zla dejanja, ki jih je storil,
in namesto tega dela dobra dela,
ta osvetljuje svet,
kakor luna brez oblaka.

Mlad menih, ki posveča
svoja prizadevanja Buddhovem učenju,
osvetljuje svet,
kakor luna brez oblaka.

Naj moji sovražniki slišijo učenje o Dhammi,
naj se posvetijo Buddhovem učenju,
naj moji sovražniki počakajo na te dobre ljudi,
ki vodijo druge, da ti sprejmejo Dhammo.

Naj moji sovražniki občasno prisluhnejo
in slišijo Dhammo tistih, ki pridigajo opuščanje,
tistih, ki govorijo in tudi hvalijo dobroto,
in naj sledijo tej Dhammi z dobrimi dejanji.

Ker gotovo bi mi potem ne želeli škodovati,
niti ne bi mislili škodovati drugim bitjem,
zato naj ti, ki bi zaščitili vse, slabotne ali močne,
dosežejo vseobsegajoči mir.

Vodarji usmerjajo vodo,
lokostrelci izravnajo puščico,
tesarji izravnajo hlod,
toda modrijan hoče ukrotiti sebe.

Obstajajo nekateri, ki ukrotijo s pretepanjem,
nekateri z ježevkami in nekateri z biči;
toda jaz sem bil ukročen od takšnega,
ki nima ne palice, ne nobenega orožja.

‘Nenasilni’ je ime, ki ga nosim,
čeprav sem bil nasilen v preteklosti.
Ime, ki ga danes nosim je pravo:
jaz ne škodim nobenem živem bitju.

In čeprav sem nekoč živel kot razbojnik
vsem znan pod imenom ‘Ogrlica iz prstov,’
ta, ki ga je poplava potegnila s seboj,
sem odšel k Buddhi po zatočišče.

In čeprav sem bil nekoč krvavih rok
z imenom ‘Ogrlica iz prstov,’
poglejte zatočišče, ki sem ga našel:
vez bitnosti je bila prekinjena.

Naredil sem veliko dejanj, ki vodijo
v ponovno rojstvo v zla kraljestva,
toda njihovi rezultati so me sedaj dosegli,
in tako se sedaj hranim brez dolga.[4]

Obstajajo bedaki in nimajo pameti
ti, ki se predajo nemarnosti,
toda ti, ki so modri, varujejo marljivost
in z njo ravnajo, kot s svojim največjim premoženjem.

Ne prepusti se nemarnosti
niti iskanju naslade v čutnih užitkih,
ampak vztrajno meditiraj,
da bi dosegel popolno blaženost.

Torej, pozdravite to mojo izbiro
in naj traja, ni bila slabo narejena;
od vseh Dhamm, ki so znane ljudem
sem jaz prišel do najboljše.

Zato pozdravite to mojo izbiro
in naj traja, ni bila slabo narejena;
dosegel sem trojno znanje
in naredil vse, kar Buddha uči.”

 

Opombe


[1] Ime “Angulimala” je beseda, ki pomeni “ogrlica (mala) iz prstov (anguli).” Bil je sin brahmina Bhaggava, duhovnika kralja Kosale, Pasenadija. Njegovo ime je bilo Ahiṁsaka, kar pomeni “nenasilen.” Študiral je pri Takkasili, kjer je postal učiteljev ljubljenec. Njegovi kolegi študenti so bili nanj ljubosumni in so rekli učitelju, da je Ahiṁsaka storil prešuštvo z njegovo ženo. Učitelj, ki je nameraval uničiti Ahiṁsaka, mu je ukazal, naj mu prinese tisoč človeških prstov z desne roke kot nadomestilo. Ahiṁsaka je živel v gozdu Jālinī, in napadal popotnike, jim rezal prste in jih nosil kot ogrlico okoli svojega vratu. Ob času dogajanja v sutti mu je manjkal še en prst in se je odločil ubiti naslednjo osebo, ki bo prišla. Buddha je videl, da je bila Angulimalova mati na poti, da ga obišče. Vedel je, da Angulimala ima podporne pogoje za arahantstvo, zato ga je prestregel tik preden je prispela njegova mati.

[2] Celo danes ta izrek pogosto recitirajo budistični menihi kot zaščitni urok (paritta) za nosečo žensko, ki je pred porodom.

[3] MA razloži, da je kakršnokoli zavestno dejanje (kamma) sposobno prinesti tri vrste rezultatov: rezultat, ki se izkusi tukaj in sedaj, to je, v istem življenju, v katerem je bilo izvedeno dejanje; rezultat, ki se bo izkusil v naslednji eksistenci; in rezultat, ki se bo izkusil v kateremkoli kasnejšem življenju od naslednjega, tako dolgo, kot traja potovanje po samsari. Ker je dosegel arahantstvo, je Angulimala pobegnil pred zadnjima dvema tipoma rezultatov, vendar ne pred prvim, ker so tudi arahanti dovzetni za doživljanje rezultatov v tem življenju za dejanja, ki so bila izvedena pred dosego arahantstva.

[4] Za krepostne menihe, ki še niso dosegli arahantstva se reče, da jedo deželno miloščino, ki jim jo je kot dediščino zapustil Buddha, arahanti pa jedo “brez dolgov”, ker so naredili sami sebe za popolnoma vredne dobivanja miloščine.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / december 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.