(MN 87) Piyajatika Sutta – Rojeni iz teh, ki so nam dragi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevegaparka.

2. Takrat je umrl edini, dragi in ljubljeni sin nekega gospodarja. Ta po smrti svojega sina ni imel več želje, da bi delal ali jedel. Kar naprej je hodil na prostor za kremiranje in jokal: “Moj edini otrok, kje si? Moj edini otrok, kje si?”

3. Potem je ta gospodar odšel do Blaženega in ko se mu je poklonil je sedel na stran. Blaženi mu je rekel: “Gospodar, tvoje sposobnosti niso takšne, kot jih ima ta, ki obvlada svoj lastni um. Tvoje sposobnosti so motene.”

“Kako ne bi bile moje sposobnosti motene, častiti gospod? Moj edini, dragi in ljubljeni sin je umrl. Odkar je umrl, nimam več želje, da bi delal ali jedel. Kar naprej hodim na prostor za kremiranje in jočem: ‘Moj edini otrok, kje si? Moj edini otrok, kje si?’”

“Tako je, gospodar, tako je! Skrb, tožba, bolečina, gorje in obup so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.”

“Častiti gospod, kdo bi nenehno mislil, da so skrb, tožba, bolečina, gorje in obup so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi? Častiti gospod, sreča in veselje sta rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastaneta od teh, ki so nam dragi.” Nato se je nezadovoljen z besedami Blaženega, ki jih ni odobraval, dvignil iz svojega sedeža in odšel.

4. Ob tej priložnosti so nekateri kockarji igrali na srečo s kockami nedaleč od Blaženega. Gospodar je odšel do teh kockarjev in rekel: “Ravno sedaj, gospodje, sem šel do samotarja Gotame, in ko sem se mu poklonil, sem sedel na stran. Ko sem to storil mi je samotar Gotama rekel: ‘Gospodar, tvoje sposobnosti niso takšne, kot jih ima ta, ki obvlada svoj lastni um.’ … (ponovitev celotnega razgovora kot je zgoraj) … ‘Častiti gospod, sreča in veselje sta rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastaneta od teh, ki so nam dragi.’ Nato sem se nezadovoljen z besedami Blaženega, ki jih nisem odobraval, dvignil iz svojega sedeža in odšel.”

“Tako je, gospodar, tako je! Sreča in veselje sta rojeni od teh, ki so nam dragi, nastaneta od teh, ki so nam dragi.”

Potem jih je gospodar zapustil z mislijo: “Strinjam se s kockarji.”

5. Sčasoma je ta zgodba dosegla kraljevo palačo. King Kosale, Pasenadi, je rekel kraljici Malliki: “To je tisto, kar je rekel samotar Gotama, Mallikā: ‘Skrb, tožba, bolečina, gorje in obup so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.’”

“Če je to rekel Blaženi, gospod, potem je tako.”

“Ne glede na to, kar je rekel samotar Gotama, to Mallikā odobrava: ‘Če je to rekel Blaženi, gospod, potem je tako.’ Prav tako kot učenec odobrava karkoli mu je rekel njegov učitelj, rekoč: ‘Tako je, učitelj, tako je!’; tako tudi, Mallikā, ne glede na to kaj pravi samotar Gotama, ti odobravaš: ‘Če je to rekel Blaženi, gospod, potem je tako.’ Odidi, Mallikā, stran s tabo!”

6. Nato je kraljica Mallikā nagovorila brahmina Nāḷijangha: “Pridi, brahmin, pojdi do Blaženega in ga pozdravi v mojem imenu s tvojo glavo ob njegovih stopalih in ga vprašaj, če je brez bolezni in stiske in je zdrav, močan in biva v udobju, rekoč: ‘Častiti gospod, kraljica Mallikā te pozdravlja z glavo ob stopalih Blaženega in te sprašuje, če je Blaženi brez bolezni … in biva v udobju.’ In ona pravi: ‘Častiti gospod, ali je te besede izrekel Blaženi: “Skrb, tožba, bolečina, gorje in obup so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi”?’ Dobro poslušaj, kaj bo Blaženi odgovoril in mi to sporoči; ker Tathāgate ne govorijo neresnic.”

“Da, gospa,” je odgovoril in odšel do Blaženega in z njim izmenjal pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in rekel: “Mojster Gotama, kraljica Mallikā te pozdravlja z njeno glavo pri nogah mojstra Gotame in sprašuje ali je brez bolezni … in biva v udobju. In ona pravi sledeče: ‘Častiti gospod, ali je te besede izrekel Blaženi: “Skrb, tožba, bolečina, gorje in obup so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi”?’”

7. “Tako je, brahmin, tako je. Skrb, tožba, bolečina, gorje in obup so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.

8. Iz tega se lahko razume, brahmin, kako so skrb, tožba, bolečina, gorje in obup rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi. Nekoč je v tem istem Sāvatthīju bila neka ženska, katere mati je umrla. Zaradi materine smrti je znorela, izgubila svoj um in pohajala od ulice do ulice in od križišča do križišča, rekoč: ‘Ali ste videli mojo mati? Ali ste videli mojo mati?’

9-14. In iz tega se lahko prav tako razume, kako so skrb, tožba, bolečina, gorje in obup rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam drag. Nekoč je v tem istem Sāvatthīju bila neka ženska katere oče je umrl … katere brat je umrl … katere sestra je umrla … katere sin je umrl … katere hči je umrla … katere mož je umrl. Zaradi moževe smrti je znorela, izgubila svoj um in pohajala od ulice do ulice in od križišča do križišča, rekoč: ‘Ali ste videli mojega moža? Ali ste videli mojega moža?’

15-21. In iz tega se lahko prav tako razume, kako so skrb, tožba, bolečina, gorje in obup rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi. Nekoč je v tem istem Sāvatthīju bil določen moški, katerega mati je umrla … katerega oče je umrl … katerega brat je umrl … katerega sestra je umrla … katerega sin je umrl … katerega hči je umrla … katerega žena je umrla. Zaradi ženine smrti je znorel, izgubil svoj um, in pohajal od ulice do ulice in od križišča do križišča, rekoč: ‘Ali ste videli mojo ženo? Ali ste videli mojo ženo?’

22. In iz tega se lahko prav tako razume, kako so skrb, tožba, bolečina, gorje in obup rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi. Nekoč je v tem istem Sāvatthīju bila določena ženska, ki je odšla živet v družino svojih sorodnikov. Njeni sorodniki so želeli, da se loči od svojega moža in jo hoteli dati nekomu drugemu, katerega pa ni želela. Ženska je rekla svojemu možu: ‘Gospod, ti moji sorodniki hočejo, da se ločim od tebe in da grem z drugim, ki pa ga nočem.’ Potem je mož presekal ženo na dva dela in storil samomor, misleč: ‘Midva bova skupaj v življenju po smrti.’ In iz tega se lahko prav tako razume, kako so skrb, tožba, bolečina, gorje in obup rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.”

23. Ko je užival in se razveselil v besedah Blaženega, se je brahmin Nāḷijangha dvignil iz svojega sedeža, odšel do kraljice Mallike in ji sporočil svoj celoten razgovor z Blaženim.

24. Kraljica Mallikā je odšla do kralja Kosale, Pasenadija in ga vprašala: “Kaj misliš, gospod? Ali ti je princesa Vajīri ljuba?”

“Da, Mallikā, princesa Vajīri mi je ljuba.”

“Kaj misliš, gospod? Če bi se sprememba in prekrojitev[1] zgodili v princesi Vajīri, bi se skrb, tožba, bolečina, gorje in obup pojavili v tebi?”

“Sprememba in prekrojitev princese Vajīri bi pomenili prekrojitev v mojem življenju. Kako se ne bi skrb, tožba, bolečina, gorje in obup pojavili v meni?”

“Z ozirom na to, gospod, je Blaženi, ki ve in vidi je popoln in popolno razsvetljen, rekel: ‘Skrb, tožba, bolečina, gorje in obup so rojeni od teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.’

25-28. “Kaj misliš, gospod? Ali ti je plemenita kraljica Vāsabhā ljuba? … Ali ti je general Viḍūḍabha ljub? … Ali sem ti jaz ljub? … Ali sta ti Kāsi in Kosala ljuba?”[2]

“Da, Mallikā, Kāsi in Kosala sta mi ljuba. Dolžni smo zahvalo Kāsi in Kosali, da uporabljamo sandalovino iz Kāsija in nosimo ogrlice, dišave in mazila.”

“Kaj misliš, gospod? Če bi se sprememba in prekrojitev dogodili v Kāsi in Kosali, bi se skrb, tožba, bolečina, gorje in obup pojavili v tebi?”

“Sprememba in prekrojitev v Kāsi in Kosali bi pomenili prekrojitev v mojem življenju. Kako se ne bi skrb, tožba, bolečina, gorje in obup pojavili v meni?”

“Z ozirom na to, gospod, je Blaženi, ki ve in vidi je popoln in popolno razsvetljen, rekel: ‘Skrb, tožba, bolečina, gorje in obup so rojeni iz teh, ki so nam dragi, nastanejo od teh, ki so nam dragi.’”

29. “To je sijajno, Mallikā, to je čudovito, kako daleč Blaženi prodre z modrostjo in vidi z modrostjo! Pridi, Mallikā, daj mi vodo za obredno umivanje.”[3]

Potem se je kralj Kosale, Pasenadi dvignil iz svojega sedeža in si uredil svoje zgornje oblačilo na eno rame, iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav proti Blaženemu in trikrat izgovoril ta izrek: “Čast Blaženemu, popolnemu in popolno razsvetljenemu! Čast Blaženemu, popolnemu in popolno razsvetljenemu! Čast Blaženemu, popolnemu in popolno razsvetljenemu!”

 

Opombe


[1] Ta izraz se pogosto uporabi, kadar je mišljena resna bolezen in smrt.

[2] Viḍūḍabha je bil kraljev sin, ki ga je očitno vrgel s prestola. Kāsi in Kosala sta pokrajini, ki jima je vladal kralj.

[3] MA: Umil si je svoje roke in noge in si očistil svoja usta, preden je pozdravil Buddho.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / december 2017, rec. dec. 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.