(MN 94) Ghoṭamukha Sutta - Ghoṭamukhi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je častiti Udena živel pri Varanasiju, v mangovem gozdičku Khemiya.

2. Takrat je brahman Ghoṭamukha prispel v Varanasi zaradi tega ali onega posla. Ko je hodil in se sprehajal, je prišel do mangovega gozdička Khemiya. Prav takrat je častiti Udena hodil gor in dol na odprtem. Brahman Ghoṭamukha je odšel do častitega Udena in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je med hojo gor in dol s častitim Udenom rekel: “Ugleden asket, ne obstaja življenje popotnika, ki je v skladu z Dhammo: tako se mi zdaj zdi, in to je morda zato, ker nisem videl takšnih častitih kot si ti ali [ker nisem videl] Dhamme tukaj.”

3. Ko je bilo to rečeno, je častiti Udena končal s hojo in odšel v svoje bivališče, kjer je sedel na pripravljen sedež. In tudi Ghoṭamukha je končal s hojo in odšel v bivališče, kjer je stopil ob stran. Častiti Udena mu je rekel: “Tam so sedeži, brahman, sedi, če želiš.”

“Mi nismo sedli, ker smo čakali na gospoda Udena [da spregovori]. Kako bi si lahko nekdo kot sem jaz, drznil sesti na sedež, ne da bi bil prej povabljen, da to naredim?”

4. Potem je brahman Ghoṭamukha zavzel nizki sedež, sedel ob stran in rekel častitemu Udeni: “Ugleden asket, ne obstaja življenje popotnikov, ki je v skladu z Dhammo. Tako se mi zdi, in to je morda zato, ker nisem videl takšnih častitih kot si ti ali [ker nisem videl] Dhamme tukaj.”

“Brahman, če misliš, da bi se moral strinjati s katerokoli mojo izjavo, potem se z njo strinjaj. Če misliš, da bi moral katerikoli moji izjavi nasprotovati, potem ji nasprotuj. In če ne razumeš pomena katerekoli moje izjave, me prosi, da ti jo pojasnim: ‘Kako je to, gospod Udena? Kakšen je pomen tega?’ Na takšen način razpravljajva o tej zadevi.”

“Gospod Udena, če mislim, da se je treba s katerokoli izjavo gospoda Udena strinjati, se bom strinjal z njo. Če mislim, da je treba katerikoli njegovi izjavi nasprotovati, ji bom nasprotoval. In če ne bom razumel pomena katerekoli izjave gospoda Udena, bom vprašal gospoda Udena, da jo pojasni: ‘Kako je to gospod Udena? Kakšen je pomen tega?’ Na takšen način razpravljajva o tej zadevi.”

(ŠTIRI VRSTE POSAMEZNIKOV)

5. “Brahman, obstajajo štiri vrste posameznikov, ki so v svetu. Katere štiri?” Določena vrsta posameznika povzroča neprijetnost samemu sebi in sledi praksi mučenja samega sebe. Določena vrsta posameznika povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta posameznika povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe in tudi povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta posameznika ne povzroča neprijetnost sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča neprijetnost drugim ali sledi praksi mučenja drugih. Ker ne povzroča neprijetnosti niti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti. Kateri od teh štirih vrst posameznikov zadovolji tvoje srce?”

“Prve tri ne zadovoljijo mojega srca, častiti gospod, toda zadnja zadovolji moje srce.”

6. “Toda, brahman, zakaj prve tri vrste posameznikov ne zadovoljijo tvojega srca?”

“Častiti gospod, obstaja vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost samemu sebi in sledi praksi mučenja samega sebe, povzroča neprijetnost in muči samega sebe, čeprav si želi užitek in odmik od bolečin, zato ta vrsta posameznika ne zadovolji mojega srca. In vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih, povzroča neprijetnost in muči druge, ki si želijo užitek in odmik od bolečin, zato ta vrsta posameznika ne zadovolji mojega srca. In vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe, in prav tako povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih, povzroča neprijetnost in muči sebe in druge, ki si želijo užitek in odmik od bolečin, zato ta vrsta posameznika ne zadovolji mojega srca. Toda vrsta posameznika, ki ne povzroča neprijetnosti sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča neprijetnosti drugim ali sledi praksi mučenja drugih. Ker ne povzroča neprijetnosti niti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen, in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti – on ne povzroča neprijetnosti in mučenja niti sebi ali drugim, ki si želijo užitek in odmik od bolečin. Zato ta vrsta posameznika zadovolji moje srce.

“Toda, gospod Udena, obstaja vrsta posameznika, ki ne muči sebe ali sledi praksi mučenja sebe in ne muči drugih ali sledi praksi mučenja drugih. Ker ne muči niti sebe niti drugih, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva v doživljanju blaženosti, in sam postane sveti – on ne muči in ne povzroča neprijetnosti niti sebi niti drugim, tem, ki si želijo prijetnost in odmik od bolečine. Zato ta vrsta posameznika zadovolji moje srce.”

7. “Brahman, obstajata dve skupini. Kateri dve? Tako ima ena skupina želje po draguljih in uhanih in išče ženske in otroke, moške in ženske sužnje, zemljišča in posesti, zlato in denar. Toda, druga skupina si ne želi draguljev in uhanov, ampak so opustili ženske in otroke, moške in ženske sužnje, zemljišča in posesti, zlato in denar, in so odšli naprej od doma v brezdomstvo. Sedaj, obstaja vrsta posameznika, ki ne muči sebe ali sledi praksi mučenja sebe in ne muči drugih ali sledi praksi mučenja drugih. Ker ne muči niti sebe niti drugih, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti. V kateri od teh dveh skupin običajno vidiš tega posameznika, brahman – v skupini, ki hrepeni po draguljih in uhanih in išče žene in otroke, moške in ženske sužnje, zemljišča in posesti, zlato in denar, ali v skupini, ki ne hrepeni po draguljih in uhanih, ampak so opustili ženske in otroke … so odšli naprej od doma v brezdomstvo?”

“Jaz običajno vidim to vrsto posameznika, gospod Udena, v skupini, ki ne hrepeni po draguljih in uhanih, ampak so opustili ženske in otroke … so odšli naprej od doma v brezdomstvo.”

8. “Toda, prav sedaj, brahman, smo te razumeli, da praviš: ‘Ugleden asket, ne obstaja življenje popotnika, ki je v skladu z Dhammo: tako se mi zdi, in to je morda zato, ker nisem videl takšnih častitih kot si ti ali [ker nisem videl] Dhamme tukaj.’“

“Seveda, gospod Udena, te besede sem izrekel, da bi se nekaj naučil. Obstaja popotnikovo življenje, ki je v skladu z Dhammo. Tako se mi to zdi, in naj se me gospod Udena zapomni [da sem govoril] tako. Bilo bi dobro, če bi mi iz milosti gospod Udena natančno pojasnil te štiri vrste posameznikov, ki jih je na kratko omenil.”

9. “Potem, brahman, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.” - “Da, gospod,” je odgovoril brahman Ghoṭamukha. Častiti Udena je rekel:

10. (1) “Brahman, katera vrsta posameznika povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe? Določen posameznik hodi nag, zavrača običaje, si liže svoje roke, ne pride, ko se ga vabi, se ne ustavi, ko se ga prosi. Ne sprejme prinesene hrane ali hrane posebej pripravljene zanj ali povabila nanjo. Ne sprejme ničesar iz lonca, iz sklede, preko praga, preko palice, preko posode z ročajem, od dveh, ki se hranita skupaj, od noseče ženske, od doječe ženske, od ženske med moškimi, od tam kjer se reklamira razdeljevanje hrane, od tam kjer čaka pes, od tam kjer brenčijo muhe. Ne sprejeme rib ali mesa, ne pije žganja, vina ali fermentiranih zvarkov. Hrani se pri eni hiši z enim grižljajem. Hrani se pri dveh hišah z dvema grižljajema … hrani se pri sedmih hišah s sedmimi grižljaji. Živi od ene skodelice hrane na dan, od dveh skodelic hrane na dan … od sedmih skodelic hrane na dan. Hrani se enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na vsakih sedem dni, in tako do enkrat na štirinajst dni. Biva v praksi hranjenja v določenih intervalih. Je jedec zelenjave ali prosa ali divjega riža ali obrezkov kože ali mahu ali riževih otrobov ali riževih odpadkov ali sezamove moke ali trave ali kravjekov. Živi od gozdnih korenin in sadežev, se hrani z odpadlimi sadeži. Oblači se v konopljo, v mešano konopljino tkanino, v mrtvaške prte, v odpadne krpe, v drevesno lubje, v antilopje kože, v trakove antilopje kože, v tkanino iz trave kusa, v tkanino iz lubja, v tkanino iz lesnih ostružkov, v volno iz las, v živalsko volno, v sovja peresa. Puli si lase in brado, sledi praksi puljenja las in brade. Neprestano stoji, zavrača sedenje. Neprestano čepi in je predan vzdrževanju čepečega položaja. Uporablja blazino s trni. Blazino iz trnov napravi za svoje ležišče. Biva v sledenju prakse kopanja v vodi trikrat dnevno, vključno zvečer. Tako na različne načine biva v sledenju prakse mučenja in trpinčenja telesa. To je vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe.

11. (2) Katera vrsta posameznika, brahman, povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih? Določen posameznik je klavec ovc, klavec prašičev, ptičar, postavljalec pasti za divje zveri, lovec, ribič, tat, rabelj, ječar ali ta, ki sledi kateremkoli drugem takšnem krvavemu poklicu. To se imenuje vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih.

12. (3) Katera vrsta posameznika, brahman, povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe in prav tako povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih? Nekdo je maziljeni kšatrijski kralj ali premožen brahman. Ko je na vzhodu mesta zgradil nov tempelj za žrtvovanje in si obril lase in brado, se oblekel v grobo kožo in naoljil svoje telo s prečiščenim maslom in oljem, se popraskal po hrbtu z jelenjim rogom, vstopi v tempelj za žrtvovanje skupaj s svojo glavno kraljico in svojim brahmanskim velikim duhovnikom. Tam leže na gola tla, nastlana s travo. Kralj živi od mleka v prvem sesku krave s teličkom iste barve, medtem ko glavna kraljica živi od mleka v drugem sesku in brahmanski veliki duhovnik živi od mleka v tretjem sesku. Mleko v četrtem sesku vrže v ogenj, in teliček živi od tega, kar je ostalo. On reče: ‘Naj bo toliko bikov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko volov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko telic zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko koz zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko ovc zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko dreves posekanih za žrtvene kole, naj bo toliko trave pokošene za žrtvovanje trave.’ In potem njegovi sužnji, glasniki in služabniki to pripravijo, jokajo s solznimi obrazi, vzpodbujeni z grožnjami kaznovanja in s strahom. To je vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe in povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih.

13. (4) Katera vrsta posameznika, brahman, ne povzroča neprijetnosti sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča neprijetnosti drugim ali sledi praksi povzročanja neprijetnosti drugim – ker ne povzroča neprijetnosti niti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko je sam postal sveti.

14. Brahman, Tathāgata se pojavi v svet, popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

(HOJA NAPREJ)

15. Gospodar ali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem narodu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to zaupanje, razmišlja tako: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno, meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo. Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče rumena oblačila in gre naprej iz življenja gospodarja v brezdomstvo.

16. Ko tako odide naprej od doma v brezdomstvo in se usposablja za meniha in za ta način življenja, opusti ubijanje živih bitij, se vzdrži ubijanja živih bitij. Z odloženo palico in orožjem, zavestno, usmiljeno, biva sočuten do vseh živih bitij. Opusti jemanje tega kar mu ni dano, se vzdrži jemanja tega kar mu ni dano. Jemlje le tisto, kar mu je dano, pričakuje le tisto, kar mu je dano in brez kraje biva v čistosti. Z opustitvijo necelibatnega življenja se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži posvetne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo lažnivega govora, se vzdrži laganja. Govori resnico, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf tega sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernega govora. Drugje ne ponovi tega, kar je slišal tukaj, z namenom, da loči [te ljudi] od teh, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar je slišal drugje, z namenom, da loči [te ljudi] od tistih. Tako je tisti, ki združi te, ki so razdeljeni, je spodbujevalec prijateljstva, ki uživa v slogi, se radosti v slogi, se veseli v slogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora se vzdrži osornega govora. Govori take besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo do srca, so vljudne, jih mnogi želijo in so mnogim prijetne. Z opustitvijo praznega govorjenja se vzdrži praznega klepeta. Govori ob pravem času, govori kar je dejstvo, govori o tem kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini. Ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne.

Vzdrži se uničevanja semen in rastlin. Poje samo en obrok na dan, vzdrži se prehranjevanja ponoči in izven pravilnega časa[1]. Vzdrži se plesa, petja, glasbe in neprimernih predstav. Vzdrži se nošenja okrasnih vencev, odišavljenja z vonjavami in olepševanja sebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in denarja. Vzdrži se sprejemanja surovega žita. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja kokoši in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, govedi, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in posesti. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se uporabe lažnih uteži, lažnih metrov, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se sprejemanja podkupnin, zavajanja, goljufanja in prevar. Vzdrži se zadajanja ran, ubijanja, ugrabitev, razbojništva, ropanja in nasilja.

17. Zadovoljen je z oblačili, da zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano, da zadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame s sabo le to. Kot ptica, ki kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z obleko, da z njo zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovolji svoj želodec in kamorkoli gre, vzame s sabo le to. Ko ima to plemenito krepost, doživlja v sebi blaženost, da je brezhiben.

18. Ko gleda objekt z očmi, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če je pustil sposobnost oči nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in neugajanja, zato prakticira pot zadržanja sebe, varuje sposobnost oči, loti se zadržanja sposobnosti oči. Ko sliši zvok z ušesi ... Ko voha vonj z nosom ... Ko okusi okus z jezikom … Ko tipa otipljiv predmet s telesom ... Ko z umom opazi pojav, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost uma nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in neugajanja. Prakticira pot svoje zadržanosti, varuje sposobnost uma, se loti zadržanja sposobnosti uma. Ko ima to plemenito zadržanje čutnih sposobnosti, doživlja v sebi čisto blaženost.

19. On postane ta, ki deluje premišljeno, ko gre naprej in se vrača; ki deluje premišljeno, ko gleda naprej in gleda stran; ki deluje premišljeno, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje premišljeno, ko nosi svoja oblačila in nosi svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje premišljeno, ko je, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje premišljeno, ko odvaja blato in urinira; ki deluje premišljeno, ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

20. Ko ima to plemenito krepost in to plemenito zadržanost [čutnih] sposobnosti in ko ima to plemenito pozornost in premišljenost, se zateče k osamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

21. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo želja po svetu, biva s srcem opuščenim želja, svoje srce očisti želja. Z opustitvijo zlobe, biva s srcem opuščenim zlobe, sočuten za dobrobit vseh živih bitij, svoje srce očisti zlobe. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva opuščen otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč, svoje srce očisti otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in zaskrbljenosti, biva opuščen nemira. S srcem, ki je notranje umirjeno, svoje srce očisti nemira in zaskrbljenosti. Z opustitvijo dvoma, gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj, svoje srce očisti dvoma.

(ŠTIRI STOPNJE ZBRANOSTI)

22. Ko je tako opustil teh pet ovir, onesnaženj srca, ki slabijo modrost, popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote.

23. Z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja.

24. Ko izgine zadovoljstvo, vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen in še vedno doživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’

25. Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo.

(TRI VEDNOSTI)

26. Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, ga usmeri k spominu na pretekla življenja. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomni svojih mnogoterih preteklih življenj. 

27. Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, ga usmeri k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so z zlomom telesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja gredo svojo pot v skladu s svojimi dejanji. 

28. Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, ga usmeri k vednosti o uničenju vplivov. On razume kot v resnici je: ‘To je neprijetnost. To je izvor neprijetnosti. To je prenehanje neprijetnosti. To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ On razume kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

(OSVOBODITEV)

29. Ko tako ve in vidi, je njegovo srce osvobojeno vpliva čutnosti, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojeno, pride vednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno. Duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bitnosti.’

30. To, brahman, je posameznik, ki ne povzroča neprijetnosti sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča neprijetnosti drugim ali sledi praksi povzročanja neprijetnosti drugim – ta, ker ne povzroča neprijetnosti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva v doživljanju blaženosti, ko je sam postal sveti.”

31. Ko je bilo to rečeno, je brahman Ghoṭamukha rekel častitemu Udeni: “Veličastno, gospod Udena! Veličastno, gospod Udena! Gospod Udena je napravil Dhammo jasno na mnogo načinov, tako, kot da bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem h gospodu Udeni po zatočišče in k Dhammi in Sanghi menihov. Od danes dalje se me lahko gospod Udena zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

32. “Ne pojdi k meni po zatočišče, brahman. Pojdi po zatočišče k temu istemu Blaženemu, h kateremu sem jaz šel po zatočišče.”

“Kje sedaj živi ta gospod Gotama, popoln in popolno prebujeni, gospod Udena?”

“Ta Blaženi, popoln in popolno prebujeni je dosegel končno ugasnitev, brahman.”

“Če bi slišali, da je ta gospod Gotama deset yodžan daleč, bi šli deset yodžan daleč z namenom, da vidimo tega gospoda Gotamo, popolnega in popolno prebujenega. Če bi slišali, da je ta gospod Gotama dvajset yodžan daleč … trideset yodžan … štirideset yodžan … petdeset yodžan … sto yodžan daleč, bi šli sto yodžan z namenom, da vidimo tega gospoda Gotama, popolnega in popolno prebujenega. Toda, ker je ta gospod Gotama dospel do končne ugasnitve, gremo k temu gospodu Gotami po zatočišče in k Dhammi in k Sanghi menihov. Od danes se me naj gospod Udena zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel po zatočišče do konca življenja.

(DARILO)

33. “Sedaj, gospod Udena, kralj Anga mi daje redno darilo. Naj dam gospodu Udeni en del od tega rednega darila.”

“Kakšno vrsto rednega darila ti daje kralj Anga, brahman?”

“Petsto kahāpaṇov, gospod Udena.”

“Nam ni dovoljeno sprejemati zlata in denarja, brahman.”

“Če ni dovoljeno gospodu Udeni, bom dal za gospoda Udena zgraditi samostan.”

“Če mi želiš zgraditi samostan, brahman, zgradi Sanghi dvorano za zborovanje v Pāṭaliputtiju.”

“Še bolj sem zadovoljen in vesel, da gospod Udena predlaga, da darujem Sanghi. S tem rednim darilom in naslednjimi rednimi darili bom zgradil Sanghi dvorano za zborovanje v Pāṭaliputtiju.”

S tem rednim darilom [katerega je daroval gospodu Udeni] in z naslednjim rednim darilom [dodanim k temu], je brahman Ghoṭamukha zgradil Sanghi dvorano za zborovanje v Pāṭaliputti. In ta je sedaj poznana kot Ghoṭamukhī.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2018, rev. julij 2023

 

(C) SloTheravada, 2023