(MN 97) Dhānañjāni Sutta - Dhānañdžāniju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rādžagahu v Bambusovem gaju, v veveričjem zatočišču.

2. Ob tej priložnosti je častiti Sāriputta popotoval po južnem hribovju s številno skupino menihov. Določeni menih, ki je preživel deževni umik v Rādžagahu, je odšel do častitega Sāriputte v južno hribovje in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in častiti Sāriputta ga je vprašal: “Ali je Blaženi dobro in je močan, prijatelj?”

“Blaženi je dobro in je močan, prijatelj.”

“Ali je skupnost menihov dobro in je močna, prijatelj?”

“Tudi skupnost menihov je dobro in je močna, prijatelj.”

“Prijatelj, tam je brahmin z imenom Dhānañdžāni, živi v Rādžagahu pri vratih Taṇḍulapāla. Je ta brahmin Dhānañdžāni dobro in je močan?”

“Ta brahmin Dhānañdžāni je tudi dobro in je močan, prijatelj.”

“Ali je marljiv, prijatelj?”

“Kako bi on lahko bil marljiv, prijatelj? On pleni brahminske gospodarje v imenu kralja in pleni kralja v imenu brahminskih gospodarjev. Njegova žena, ki je imela prepričanje in je prišla iz naroda s prepričanjem, je umrla in on je vzel drugo ženo, žensko brez prepričanja, ki prihaja iz naroda brez prepričanja.”

“To je slaba novica, ki jo slišimo, prijatelj. To je resnično slaba novica, da slišimo, da je brahmin Dhānañdžāni postal nemaren. Morda bomo nekoč srečali brahmina Dhānañdžānija in se z njim pogovorili.”

3. Potem, ko je ostal v južnem hribovju toliko časa kot je hotel, se je častiti Sāriputta namenil potovati proti Rādžagahu. Popotoval je po etapah in nazadnje dospel v Rādžagah in tam živel v Bambusovem gaju, v veveričjem zavetišču.

4. Ko je bilo jutro, se je častiti Sāriputta oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Rādžagah po miloščino. Ob tem času je brahmin Dhānañdžāni molzel svoje krave v hlevu zunaj mesta. Ko je častiti Sāriputta hodil po miloščino v Rādžagahu in se vrnil s svoje poti po miloščino, po svojem obroku hrane, je odšel do brahmina Dhānañdžānija. Brahmin Dhānañdžāni je videl častitega Sāriputto prihajati v daljavi in je odšel do njega in rekel: “Popij nekaj tega svežega mleka, mojster Sāriputta, dokler je čas za hrano.”

“Dovolj, brahmin, jaz sem končal s svojo hrano za danes. Ob vznožju tistega drevesa bom prebil ostanek dneva. Lahko prideš tja.”

“Da, gospod,” je odgovoril.

(OBNAŠANJE GLEDE NA DHAMMO)

5. Ko je pojedel svoj jutranji obrok hrane, je brahmin Dhānañdžāni odšel do častitega Sāriputte in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in častiti Sāriputta ga je vprašal: “Ali si pazljiv, Dhānañdžāni?”

“Kako smo lahko pazljivi, mojster Sāriputta, ko pa moramo podpirati naše starše, našo ženo in otroke, in naše sužnje, strežnike in delavce; ko moramo opraviti dolžnost do naših prijateljev in tovarišev, do naših bližnjih in daljnih sorodnikov, do naših gostov, do naših umrlih prednikov, do božanstev in do kralja; in ko to telo mora biti prav tako osveženo in nahranjeno?”

6. “Kaj misliš, Dhānañdžāni? Predpostavimo, da se tukaj nekdo obnaša v nasprotju z Dhammo, se obnaša zavržno glede svojih staršev, in potem bi ga zaradi njegovega takega obnašanja stražarji pekla morali vreči v pekel. Ali bi bil sposoben [se osvoboditi s prošnjami]: ‘Bilo je zaradi mojih staršev, da sem se obnašal v nasprotju z Dhammo, da sem se obnašal zavržno, zato naj me stražarji pekla ne [vržejo] v pekel’? Ali bi njegovi starši bili sposobni [ga osvoboditi s prošnjo]: ‘Bilo je zaradi nas, da se je obnašal v nasprotju z Dhammo, da se je obnašal zavržno, zato naj ga stražarji pekla ne [vržejo] v pekel’?”

“Ne, mojster Sāriputta. Tudi ko bi se jokal, bi ga stražarji pekla vrgli v pekel.”

7-15. “Kaj misliš, Dhānañdžāni? Predpostavimo, da se tukaj nekdo vede v nasprotju z Dhammo, da se obnaša zavržno zaradi svoje žene in otrok … zaradi svojih sužnjev, strežnikov in delavcev … zaradi svojih prijateljev in tovarišev … zaradi svojih bližnjih in daljnih sorodnikov … zaradi svojih gostov … zaradi svojih umrlih prednikov ... zaradi božanstev … zaradi kralja … zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa, in zaradi takšnega obnašanja ga stražarji pekla vržejo v pekel. Ali bo sposoben [se osvoboditi s prošnjo]: ‘Bilo je zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa, da sem se obnašal v nasprotju z Dhammo, da sem se obnašal zavržno, zato naj me stražarji pekla ne [vržejo] v pekel’? Ali bi drugi bili sposobni [ga osvoboditi s prošnjo]: ‘Bilo je zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa, da se je on obnašal v nasprotju z Dhammo, da se je obnašal zavržno, zato naj ga stražarji pekla ne [vržejo] v pekel’?”

“Ne, mojster Sāriputta. Tudi ko bi se jokal, bi ga stražarji pekla vrgli v pekel.”

16. “Kaj misliš, Dhānañdžāni? Kdo je boljši, ta, ki se zaradi svojih staršev obnaša v nasprotju z Dhammo, obnaša zavržno, ali ta, ki se zaradi svojih staršev obnaša v skladu z Dhammo, obnaša krepostno?”

“Mojster Sāriputta, ta, ki se zaradi svojih staršev obnaša v nasprotju z Dhammo, se obnaša zavržno, ni boljši; ta, ki se zaradi svojih staršev obnaša v skladu s Dhamma, se obnaša krepostno, je boljši.”

“Dhānañdžāni, obstajajo druge vrste dela, koristne in v skladu z Dhammo, s katerimi lahko ta podpre svoje starše in se hkrati oboji izognejo izvajanja zla in prakticirajo odlike.

17-25. Kaj misliš, Dhānañdžāni? Kdo je boljši, ta, ki zaradi svoje žene in otrok … zaradi svojih sužnjev, strežnikov in delavcev … zaradi svojih prijateljev in tovarišev … zaradi svojih bližnjih in daljnih sorodnikov … zaradi svojih gostov … zaradi svojih umrlih prednikov ... zaradi božanstev … zaradi kralja … zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa obnaša v nasprotju z Dhammo, obnaša zavržno, ali ta, ki se zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa obnaša v skladu z Dhammo, obnaša krepostno?”

“Mojster Sāriputta, ta, ki se zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa obnaša v nasprotju z Dhammo, se obnaša zavržno, ni boljši; ta, ki se zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa obnaša v skladu z Dhammo, se obnaša krepostno, je boljši.”

“Dhānañdžāni, obstajajo druge vrste dela, koristne in v skladu z Dhammo, s katerimi lahko ta osveži in nahrani to telo in se hkrati oba izogneta delati zlo in prakticirata odlike.”

26. Brahmin Dhānañdžāni se je navdušil in razveselil v besedah častitega Sāriputte, se dvignil iz svojega sedeža in odšel.

27. Nekoč kasneje je brahmin Dhānañdžāni postal prizadet, trpeč in smrtno bolan. Potem je rekel človeku: “Pridi, dobri človek, pojdi do Blaženega, se mu pokloni v mojem imenu s tvojo glavo ob njegovih nogah in reci: ‘Častiti gospod, brahmin Dhānañdžāni je prizadet, trpeč in smrtno bolan; on se klanja s svojo glavo ob nogah Blaženega.’ Potem pojdi do častitega Sāriputte, se mu pokloni v mojem imenu s tvojo glavo ob njegovih nogah in reci: ‘Častiti gospod, brahmin Dhānañdžāni je prizadet, trpeč in smrtno bolan; on se klanja s svojo glavo ob nogah častitega Sāriputte.’ Potem reci: ‘Bilo bi dobro, častiti gospod, če bi častiti Sāriputta prišel v hišo brahmina Dhānañdžānija, iz milosti.’”

“Da, častiti gospod,” je odvrnil človek in odšel do Blaženega, in ko se je poklonil Blaženemu, je sedel na stran in predal svoje sporočilo. Potem je odšel do častitega Sāriputte in ko se je poklonil častitemu Sāriputti, je predal svoje sporočilo: “Bilo bi dobro, častiti gospod, če bi častiti Sāriputta prišel v domovanje brahmina Dhānañdžānija, iz milosti.” Častiti Sāriputta se je strinjal v tišini.

28. Potem se je častiti Sāriputta oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel do domovanja brahmina Dhānañdžānija, sedel na pripravljen sedež in rekel brahminu Dhānañdžāniju: “Upam, da okrevaš, brahmin, upam, da ti je udobno. Upam, da se tvoji boleči občutki zmanjšujejo in ne povečujejo in da je njihovo zmanjševanje in ne povečevanje očitno.”

29. “Mojster Sāriputta, jaz ne okrevam, meni ni udobno. Moji boleči občutki se povečujejo, ne zmanjšujejo; njihovo povečanje in ne zmanjšanje je očitno. Prav tako, kot bi močen človek razklal mojo glavo in jo odprl z ostrim mečem, tako nasilni vetrovi režejo skozi mojo glavo. Jaz ne okrevam … Prav tako, kot bi močan človek zategoval čvrst usnjen trak okoli moje glave, tako nasilne so bolečine v moji glavi. Jaz ne okrevam … Prav tako kot bi spreten mesar ali njegov pomočnik z ostrim mesarskim nožem govedu razrezal trebuh, tako nasilni vetrovi režejo moj trebuh. Jaz ne okrevam … Prav tako, kot če bi dva močna moža stisnila slabšega moža z obema rokama in ga pekla nad jamo z žarečim premogom, tako obstaja nasilno žganje v mojem telesu. Jaz ne okrevam, meni ni udobno. Moji boleči občutki se povečujejo, ne zmanjšujejo; njihovo povečanje in ne zmanjšanje je očitno.”

30. “Kaj misliš, Dhānañdžāni? Kateri je boljši – pekel ali živalsko področje?” - “Živalsko področje, mojster Sāriputta.” - “Katero je boljša – živalsko področje ali področje duhov?” - “Področje duhov, mojster Sāriputta.” - “Katero je boljše – področje duhov ali področje človeških bitij?” - “Človeških bitij, mojster Sāriputta.” “Katera so boljša – človeške bitja ali božanstva nebes štirih velikih kraljev?” - “Božanstva nebes štirih velikih kraljev, mojster Sāriputta.” - “Katera so boljša - božanstva nebes štirih velikih kraljev ali božanstva nebes triintridesetih?” - “Božanstva nebes triintridesetih, mojster Sāriputta.” - “Katera so boljša - božanstva nebes triintridesetih ali božanstva Yāma?” - “ Božanstva Yāma, mojster Sāriputta.” - “Katera so boljša - božanstva Yāma ali božanstva nebes Tusita?” - “Božanstva nebes Tusita, mojster Sāriputta.” - “Katera so boljša - božanstva nebes Tusita ali božanstva, ki uživajo v ustvarjanju?” - “Božanstva, ki uživajo v ustvarjanju, mojster Sāriputta.” - “Katera so boljša – božanstva, ki uživajo v ustvarjanju ali božanstva, ki imajo moč nad stvaritvami drugih?” - “Božanstva, ki imajo moč nad stvaritvami drugih, mojster Sāriputta.”

31. “Kaj misliš, Dhānañdžāni? Katera so boljša – božanstva, ki imajo moč nad stvaritvami drugih ali svet Brahme?” - “Mojster Sāriputta je rekel ‘svet Brahme.’ Mojster Sāriputta je rekel ‘svet Brahme.’”

(POT DO BRAHME)

Potem je častiti Sāriputta pomislil: “Ti brahmini so vdani svetu Brahme. Predpostavimo, da pokažem brahminu Dhānañdžāniju pot do družbe Brahme?” [In je rekel:] “Dhānañdžāni, pokazal ti bom pot do družbe Brahme. Poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.” - “Da, gospod,” je odgovoril. Častiti Sāriputta je rekel:

32. “Kaj je pot do družbe Brahme? Dhānañdžāni, menih biva s prežemanjem ene četrtine z umom prepojenim z dobrohotnostjo, prav tako z drugo, prav tako s tretjo, prav tako s četrto, s prežemanjem ene četrtine z umom prepojenim z dobrohotnostjo, prav tako z drugo, prav tako s tretjo, prav tako s četrto; tako zgoraj, spodaj, naokoli in povsod, in vseh, kot samega sebe, on biva s prežemanjem vsega obkrožajočega sveta z umom prepojenim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerljivo, brez sovražnosti in brez zlobe. To je pot do družbe Brahme.

33-35. Spet, Dhānañdžāni, menih biva s prežemanjem ene četrtine z umom prepojenim s sočutjem … z umom prepojenim s srečoželjnostjo … z umom prepojen z mirnodušnostjo, podobno druge, podobno tretje, podobno četrte; tako zgoraj, spodaj, naokoli in povsod, in vseh, kot samega sebe, on biva s prežemanjem vsega obkrožajočega sveta z umom prepojenim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerljivo, brez sovražnosti in brez zlobe. Tudi to je pot do družbe Brahme.”

36. “Potem, mojster Sāriputta, pokloni se v mojem imenu s tvojo glavo ob nogah Blaženega in reci: ‘Častiti gospod, brahmin Dhānañdžāni je žalosten, trpeč in smrtno bolan; on se klanja s svojo glavo ob nogah Buddhe.’”

Ko je častiti Sāriputta uvedel brahmina Dhānañdžānija v manjvredni svet Brahme, se je dvignil iz svojega sedeža in odšel, čeprav je bilo treba storiti še več.[1] Kmalu potem, ko ga je častiti Sāriputta zapustil, je brahmin Dhānañdžāni umrl in se ponovno pojavil v svetu Brahme.

37. Blaženi je nato nagovoril menihe: “Menihi, Sāriputta je uvedel brahmina Dhānañdžānija v manjvredni svet Brahme, se dvignil iz svojega sedeža in odšel, čeprav je bilo treba storiti še več.”

38. Potem je častiti Sāriputta odšel do Blaženega in ko se mu je poklonil, je sedel na stran in rekel: “Častiti gospod, brahmin Dhānañdžāni je prizadet, trpeč in smrtno bolan; on se klanja s svojo glavo ob nogah Buddhe.”

“Sāriputta, ko si uvedel brahmina Dhānañdžānija v manjvredni svet Brahme, zakaj si se dvignil iz svojega sedeža in odšel, čeprav je bilo treba storiti še več?”

“Častiti gospod, jaz sem mislil: ‘Ti brahmini so vdani svetu Brahme. Predpostavimo, da pokažem brahminu Dhānañdžāniju pot do družbe Brahme.’”

“Sāriputta, brahmin Dhānañdžāni je umrl in se ponovno pojavil v svetu Brahme.”

 

Opombe

[1] Častiti Sāriputta je odšel, ne da bi mu dal učenje, ki bi mu omogočilo dospeti na nadzemeljsko pot in da postane trden v destinaciji za prebujenje. V primerjavi s tem je celo ponovno rojstvo v svetu Brahme opisano kot “manjvredno” (hina).

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2018, rev. junij 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)