(MN 97) Dhānañjāni Sutta - Dhānañdžāniju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Bambusovem gaju pri Rādžagahu, kjer so krmili veverice.

2. Takrat je častiti Sāriputta potoval po južnem hribovju s številno skupino menihov. Določeni menih, ki je preživel deževni umik v Rādžagahu, je odšel do častitega Sāriputte v južno hribovje in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in častiti Sāriputta ga je vprašal: “Ali je Blaženi dobro in je dobrega zdravja, prijatelj?”

“Blaženi je dobro in je dobrega zdravja, prijatelj.”

“Ali je skupnost menihov dobro in je dobrega zdravja, prijatelj?”

“Tudi skupnost menihov je dobro in je dobrega zdravja, prijatelj.”

“Prijatelj, tam je brahman z imenom Dhānañdžāni, živi v Rādžagahu pri vratih Taṇḍulapāla. Je ta brahman Dhānañdžāni dobro in je dobrega zdravja?”

“Ta brahman Dhānañdžāni je tudi dobro in je dobrega zdravja, prijatelj.”

“Ali je marljiv, prijatelj?”

“Kako bi on lahko bil marljiv, prijatelj? On pleni brahmanske gospodarje v imenu kralja in pleni kralja v imenu brahmanskih gospodarjev. Njegova žena, ki je imela prepričanje in je prišla iz naroda s prepričanjem, je umrla in on je vzel drugo ženo, žensko brez prepričanja, ki prihaja iz naroda brez prepričanja.”

“To je slaba novica, ki jo slišimo, prijatelj. To je resnično slaba novica, da slišimo, da je brahman Dhānañdžāni postal nemaren. Morda bomo nekoč srečali brahmana Dhānañdžānija in se z njim pogovorili.”

3. Ko je ostal v južnem hribovju toliko časa kot je hotel, se je častiti Sāriputta namenil potovati proti Rādžagahu. Potoval je po etapah in nazadnje dospel v Rādžagah in tam živel v Bambusovem gaju, kjer so krmili veverice.

4. Ko je bilo jutro, se je častiti Sāriputta oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo, in odšel v Rādžagah po miloščino. Ob tem času je brahman Dhānañdžāni molzel svoje krave v hlevu zunaj mesta. Ko je častiti Sāriputta hodil po miloščino v Rādžagahu in se vrnil s svoje poti po miloščino, po svojem obroku hrane, je odšel do brahmana Dhānañdžānija. Brahman Dhānañdžāni je videl častitega Sāriputto prihajati v daljavi in je odšel do njega in rekel: “Popij nekaj tega svežega mleka, mojster Sāriputta, dokler je čas za hrano.”

“Dovolj, brahman, jaz sem končal s svojo hrano za danes. Ob vznožju tistega drevesa bom prebil ostanek dneva. Lahko prideš tja.”

“Da, gospod,” je odgovoril.

(OBNAŠANJE GLEDE NA DHAMMO)

5. Ko je pojedel svoj jutranji obrok hrane, je brahman Dhānañdžāni odšel do častitega Sāriputte in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in častiti Sāriputta ga je vprašal: “Ali si pazljiv, Dhānañdžāni?”

“Le kako smo lahko pazljivi, mojster Sāriputta, ko pa moramo podpirati naše starše, našo ženo in otroke, in naše sužnje, strežnike in delavce; ko moramo opraviti dolžnost do naših prijateljev in tovarišev, do naših bližnjih in daljnih sorodnikov, do naših gostov, do naših umrlih prednikov, do božanstev in do kralja; in ko to telo mora biti prav tako osveženo in nahranjeno?”

6. “Kaj misliš, Dhānañdžāni? Predpostavimo, da se tukaj nekdo obnaša v nasprotju z Dhammo, se obnaša zavržno glede svojih staršev, in potem bi ga zaradi njegovega takega obnašanja stražarji pekla morali vreči v pekel. Ali bi bil sposoben [se osvoboditi s prošnjami]: ‘Bilo je zaradi mojih staršev, da sem se obnašal v nasprotju z Dhammo, da sem se obnašal zavržno, zato naj me stražarji pekla ne [vržejo] v pekel’? Ali bi njegovi starši bili sposobni [ga osvoboditi s prošnjo]: ‘Bilo je zaradi nas, da se je obnašal v nasprotju z Dhammo, da se je obnašal zavržno, zato naj ga stražarji pekla ne [vržejo] v pekel’?”

“Ne, mojster Sāriputta. Tudi ko bi se jokal, bi ga stražarji pekla vrgli v pekel.”

7-15. “Kaj misliš, Dhānañdžāni? Predpostavimo, da se tukaj nekdo vede v nasprotju z Dhammo, da se obnaša zavržno zaradi svoje žene in otrok … zaradi svojih sužnjev, strežnikov in delavcev … zaradi svojih prijateljev in tovarišev … zaradi svojih bližnjih in daljnih sorodnikov … zaradi svojih gostov … zaradi svojih umrlih prednikov ... zaradi božanstev … zaradi kralja … zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa, in zaradi takšnega obnašanja ga stražarji pekla vržejo v pekel. Ali bo sposoben [se osvoboditi s prošnjo]: ‘Bilo je zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa, da sem se obnašal v nasprotju z Dhammo, da sem se obnašal zavržno, zato naj me stražarji pekla ne [vržejo] v pekel’? Ali bi drugi bili sposobni [ga osvoboditi s prošnjo]: ‘Bilo je zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa, da se je on obnašal v nasprotju z Dhammo, da se je obnašal zavržno, zato naj ga stražarji pekla ne [vržejo] v pekel’?”

“Ne, mojster Sāriputta. Tudi ko bi se jokal, bi ga stražarji pekla vrgli v pekel.”

16. “Kaj misliš, Dhānañdžāni? Kdo je boljši, ta, ki se zaradi svojih staršev obnaša v nasprotju z Dhammo, se obnaša zavržno, ali ta, ki se zaradi svojih staršev obnaša v skladu z Dhammo, obnaša krepostno?”

“Mojster Sāriputta, ta, ki se zaradi svojih staršev obnaša v nasprotju z Dhammo, se obnaša zavržno, ni boljši; ta, ki se zaradi svojih staršev obnaša v skladu s Dhamma, se obnaša krepostno, je boljši.”

“Dhānañdžāni, obstajajo druge vrste dela, koristne in v skladu z Dhammo, s katerimi lahko ta podpre svoje starše in se hkrati oboji izognejo izvajanja zla in prakticirajo odlike.

17-25. Kaj misliš, Dhānañdžāni? Kdo je boljši, ta, ki zaradi svoje žene in otrok … zaradi svojih sužnjev, strežnikov in delavcev … zaradi svojih prijateljev in tovarišev … zaradi svojih bližnjih in daljnih sorodnikov … zaradi svojih gostov … zaradi svojih umrlih prednikov ... zaradi božanstev … zaradi kralja … zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa obnaša v nasprotju z Dhammo, obnaša zavržno, ali ta, ki se zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa obnaša v skladu z Dhammo, obnaša krepostno?”

“Mojster Sāriputta, ta, ki se zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa obnaša v nasprotju z Dhammo, se obnaša zavržno, ni boljši; ta, ki se zaradi osvežitve in nahranitve tega telesa obnaša v skladu z Dhammo, se obnaša krepostno, je boljši.”

“Dhānañdžāni, obstajajo druge vrste dela, koristnega in v skladu z Dhammo, s katerimi lahko ta osveži in nahrani to telo in se hkrati oba izogneta delati zlo in prakticirata odlike.”

26. Brahman Dhānañdžāni se je navdušen in vesel besed častitega Sāriputte dvignil iz svojega sedeža in odšel.

27. Nekoč kasneje je brahman Dhānañdžāni postal prizadet, trpeč in smrtno bolan. Potem je rekel človeku: “Pridi, dobri človek, pojdi do Blaženega, se mu pokloni v mojem imenu s tvojo glavo ob njegovih nogah in reci: ‘Častiti gospod, brahman Dhānañdžāni je prizadet, trpeč in smrtno bolan; on se klanja s svojo glavo ob nogah Blaženega.’ Potem pojdi do častitega Sāriputte, se mu pokloni v mojem imenu s tvojo glavo ob njegovih nogah in reci: ‘Častiti gospod, brahman Dhānañdžāni je prizadet, trpeč in smrtno bolan; on se klanja s svojo glavo ob nogah častitega Sāriputte.’ Potem reci: ‘Bilo bi dobro, častiti gospod, če bi častiti Sāriputta prišel v hišo brahmana Dhānañdžānija, iz milosti.’”

“Da, častiti gospod,” je odvrnil človek in odšel do Blaženega, in ko se je poklonil Blaženemu, je sedel na stran in predal svoje sporočilo. Potem je odšel do častitega Sāriputte in ko se je poklonil častitemu Sāriputti, je predal svoje sporočilo: “Bilo bi dobro, častiti gospod, če bi častiti Sāriputta prišel v domovanje brahmana Dhānañdžānija, iz milosti.” Častiti Sāriputta se je strinjal v tišini.

28. Potem se je častiti Sāriputta oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel do domovanja brahmana Dhānañdžānija, sedel na pripravljen sedež in rekel brahmanu Dhānañdžāniju: “Upam, da okrevaš, brahman, upam, da ti je udobno. Upam, da se tvoji boleči občutki zmanjšujejo in ne povečujejo in da je njihovo zmanjševanje in ne povečevanje očitno.”

29. “Mojster Sāriputta, jaz ne okrevam, meni ni udobno. Moji boleči občutki se povečujejo, ne zmanjšujejo; njihovo povečanje in ne zmanjšanje je očitno. Prav tako kot bi močen človek razklal mojo glavo in jo odprl z ostrim mečem, tako nasilni vetrovi režejo skozi mojo glavo. Jaz ne okrevam … Prav tako kot bi močan človek zategoval čvrst usnjen trak okoli moje glave, tako nasilne so bolečine v moji glavi. Jaz ne okrevam … Prav tako kot bi vešč mesar ali njegov pomočnik z ostrim mesarskim nožem govedu razrezal trebuh, tako nasilni vetrovi režejo moj trebuh. Jaz ne okrevam … Prav tako kot če bi dva močna moža stisnila slabšega moža z obema rokama in ga pekla nad jamo z žarečim premogom, tako obstaja nasilno žganje v mojem telesu. Jaz ne okrevam, meni ni udobno. Moji boleči občutki se povečujejo, ne zmanjšujejo; njihovo povečanje in ne zmanjšanje je očitno.”

30. “Kaj misliš, Dhānañdžāni? Kateri je boljši – pekel ali živalsko področje?” - “Živalsko področje, mojster Sāriputta.” - “Katero je boljše – živalsko področje ali področje duhov?” - “Področje duhov, mojster Sāriputta.” - “Katero je boljše – področje duhov ali področje človeških bitij?” - “Človeških bitij, mojster Sāriputta.” “Katera so boljša – človeške bitja ali božanstva nebes Štirih velikih kraljev?” - “Božanstva nebes Štirih velikih kraljev, mojster Sāriputta.” - “Katera so boljša - božanstva nebes Štirih velikih kraljev ali božanstva nebes Triintridesetih?” - “Božanstva nebes Triintridesetih, mojster Sāriputta.” - “Katera so boljša - božanstva nebes Triintridesetih ali božanstva Yāma?” - “ Božanstva Yāma, mojster Sāriputta.” - “Katera so boljša - božanstva Yāma ali božanstva nebes Tusita?” - “Božanstva nebes Tusita, mojster Sāriputta.” - “Katera so boljša - božanstva nebes Tusita ali božanstva, ki uživajo v ustvarjanju?” - “Božanstva, ki uživajo v ustvarjanju, mojster Sāriputta.” - “Katera so boljša – božanstva, ki uživajo v ustvarjanju ali božanstva, ki imajo moč nad stvaritvami drugih?” - “Božanstva, ki imajo moč nad stvaritvami drugih, mojster Sāriputta.”

31. “Kaj misliš, Dhānañdžāni? Katera so boljša – božanstva, ki imajo moč nad stvaritvami drugih ali svet Brahme?” - “Mojster Sāriputta je rekel ‘svet Brahme.’ Mojster Sāriputta je rekel ‘svet Brahme.’”

(POT DO BRAHME)

Potem je častiti Sāriputta pomislil: “Ti brahmani so vdani svetu Brahme. Predpostavimo, da pokažem brahmanu Dhānañdžāniju pot do družbe z Brahmo?” [In je rekel:] “Dhānañdžāni, pokazal ti bom pot do družbe z Brahmo. Poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.” - “Da, gospod,” je odgovoril. Častiti Sāriputta je rekel:

32. “Kaj je pot do družbe z Brahmo? Dhānañdžāni, menih biva s prežemanjem ene četrtine s srcem prepojenim z dobrohotnostjo, prav tako z drugo, prav tako s tretjo, prav tako s četrto, s prežemanjem ene četrtine s srcem prepojenim z dobrohotnostjo, prav tako z drugo, prav tako s tretjo, prav tako s četrto; tako zgoraj, spodaj, naokoli in povsod, in vseh, kot samega sebe, on biva s prežemanjem vsega obkrožajočega sveta s srcem prepojenim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerljivo, brez sovražnosti in brez zlobe. To je pot do družbe z Brahmo.

33-35. Spet, Dhānañdžāni, menih biva s prežemanjem ene četrtine s srcem prepojenim s sočutjem … s srcem prepojenim s srečoželjnostjo … s srcem prepojen z mirnodušnostjo, podobno druge, podobno tretje, podobno četrte; tako zgoraj, spodaj, naokoli in povsod, in vseh, kot samega sebe, on biva s prežemanjem vsega obkrožajočega sveta s srcem prepojenim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerljivo, brez sovražnosti in brez zlobe. Tudi to je pot do družbe z Brahmo.”

36. “Potem, mojster Sāriputta, pokloni se v mojem imenu s svojo glavo ob nogah Blaženega in reci: ‘Častiti gospod, brahman Dhānañdžāni je žalosten, trpeč in smrtno bolan; on se klanja s svojo glavo ob nogah Buddhe.’”

Ko je častiti Sāriputta uvedel brahmana Dhānañdžānija v manjvredni svet Brahme, se je dvignil iz svojega sedeža in odšel, čeprav je bilo treba storiti še več. Kmalu potem, ko ga je častiti Sāriputta zapustil, je brahman Dhānañdžāni umrl in se ponovno pojavil v svetu Brahme.

37. Blaženi je nato nagovoril menihe: “Menihi, Sāriputta je uvedel brahmana Dhānañdžānija v manjvredni svet Brahme, se dvignil iz svojega sedeža in odšel, čeprav je bilo treba storiti še več.”

38. Potem je častiti Sāriputta odšel do Blaženega in ko se mu je poklonil, je sedel na stran in rekel: “Častiti gospod, brahman Dhānañdžāni je prizadet, trpeč in smrtno bolan; on se klanja s svojo glavo ob nogah Buddhe.”

“Sāriputta, ko si uvedel brahmana Dhānañdžānija v manjvredni svet Brahme, zakaj si se dvignil iz svojega sedeža in odšel, čeprav je bilo treba storiti še več?”

“Častiti gospod, jaz sem mislil: ‘Ti brahmani so vdani svetu Brahme. Predpostavimo, da pokažem brahmanu Dhānañdžāniju pot do družbe z Brahmo.’”

“Sāriputta, brahman Dhānañdžāni je umrl in se pojavil v svetu Brahme.”

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2018, rev. februar 2021

 

(CC) SloTheravada, 2020

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana