(MN 98) Vāseṭṭha Sutta - Vāseṭṭhi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Icchānangali, v gozdu blizu Icchānangala.

2. Takrat so se številni dobro znani in premožni brahmani zadrževali v Icchānangali, na primer brahman Cankī, brahman Tārukkha, brahman Pokkharasāti, brahman Džāṇussoṇi, brahman Todeyya, in drugi dobro znani in premožni brahmani.

(KDO JE BRAHMAN)

3. Ko sta brahmanska mladeniča Vāseṭṭha in Bhāradvādža hodila in se sprehajala, je med njima nastal ta razgovor: “Kako je nekdo brahman?” Brahmanski mladenič Bhāradvādža je rekel: “Ko je nekdo dobro rojen na obe strani, čistega materinskega in očetovskega porekla sedem generacij nazaj, neizpodbitnega in brezhibnega glede rojstva, potem je ta brahman.” Brahmanski mladenič Vāseṭṭha je rekel “Ko je nekdo kreposten in izvaja običaje, potem je ta brahman.”

4. Toda brahmanski mladenič Bhāradvādža ni mogel prepričati brahmanskega mladeniča Vāseṭṭha, niti ni mogel brahmanski mladenič Vāseṭṭha prepričati brahmanskega mladeniča Bhāradvādže.

5. Potem je brahmanski mladenič Vāseṭṭha nagovoril brahmanskega mladeniča Bhāradvādžo: “Gospod, asket Gotama, sakyanski sin, ki je šel naprej iz naroda Sakya, živi v Icchānangali, v gozdu blizu Icchānangala. Dobra novica o gospodu Gotami se je razširila glede tega: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’ Pridi, Bhāradvādža, pojdiva do asketa Gotame in ga vprašajva o tej stvari. Kot odgovori, tako si bova zapomnila.” - “Da, gospod,” je odgovoril brahmanski mladenič Bhāradvādža.

6. Oba brahmanska mladeniča, Vāseṭṭha in Bhāradvādža, sta odšla do Blaženega in izmenjala z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, sta sedla ob stran in brahmanski mladenič Vāseṭṭha je nagovoril Blaženega v verzih:

7. Vāseṭṭha

1. “Za oba priznavajo, da imava
znanje o treh Vedah,
ker jaz sem učenec Pokkharasātija
in on učenec Tārukkha.

2. Dosegla sva popolno mojstrstvo
čez vse, kar učijo učenjaki Ved,
izkušena v filologiji in gramatiki
sva enaka najinima učiteljema v razpravah.

3. Med nama je nastal spor, Gotama,
glede vprašanja rojstva in razreda:
Bhāradvādža pravi, da si brahman z rojstvom,
a jaz trdim, da postaneš brahman s svojim delovanjem.
To je, o modrijan, najin spor.

4. Ker nihče od naju ni prepričal drugega,
ali ga pripravil, da sprejme njegov pogled,
sva prišla, da te povprašava, gospod,
ki si poznan kot samoprebujeni.

5. Kot ljudje z obrnjenimi dlanmi
častijo luno, ko ta doseže polnost,
tako te v svetu častijo
in se ti klanjajo, Gotama.

6. Tako te sedaj sprašujeva, Gotama,
oko vstalo v svet:
je brahman ta z rojstvom ali z delovanjem?
Razloži nam, ki ne vemo,
kako naj prepoznamo brahmana.”

8. Buddha

7. “Pojasnil vama bom, kot v resnici so,
Vāseṭṭha,” je rekel Blaženi,
“splošne razdelitve živih bitij,
ker mnogo vrst je rojstev.

8. Spoznaj najprej travo in drevesa:
čeprav jim manjka samozavedanje,
je njihovo rojstvo njihov razločevalni znak,
ker mnogo vrst je rojstev.

9. Naslednji pridejo molji in metulji
in tako dalje pa do mravelj:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak,
ker mnogo vrst je rojstev.

10. Potem spoznajta vrste štirinožcev
[različnih vrst], majhne in velike:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak,
ker mnogo vrst je rojstev.

11. Spoznajta tiste, katerih trebuh so njihove noge,
to je, razred dolgohrbtih kač:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak,
ker mnogo vrst je rojstev.

12. Spoznajta tudi v vodi bivajoče ribe,
ta pašnik v tekočem svetu:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak,
ker mnogo vrst je rojstev.

13. Naslednje spoznajta ptice, ki potujejo s krili,
ko se gibljejo po širnem nebu:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak,
ker mnogo vrst je rojstev.

9.

14. Kot v teh rojstvih razlike
v rojstvu napravijo njihov razločevalni znak,
pa pri ljudeh nobena razlika v rojstvu
ne napravi znaka razločevanja.

15. Niti v laseh niti v glavi
niti v ušesih niti v očeh
niti v ustih niti v nosu
niti na ustnicah niti v obrvih.

16. Niti v ramenih ali vratu
niti v trebuhu ali hrbtu
niti v zadnjici ali prsih
niti v anusu ali genitalijah.

17. Niti v rokah niti v nogah
niti v prstih ali nohtih
niti v kolenih niti v stegnih
niti v svoji barvi ali v glasu:
tukaj rojstvo ne napravi nobenega razločevalnega znaka,
kot je to pri drugih vrstah rojstev.

18. V človeških telesih samih po sebi
ni najti nič razlikovalnega.
Različnost med človeškimi bitji
je čisto govorna oznaka.

10.

19. Kdorkoli med ljudmi,
ki živi od živinoreje, vedi,
da je kmet, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

20. Kdorkoli med ljudmi,
ki živi od rokodelstva, vedi,
da je rokodelec, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

21. Kdorkoli med ljudmi,
ki živi od trgovanja, vedi,
da je trgovec, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

22. Kdorkoli med ljudmi,
ki živi s služenjem drugim, vedi,
da je služabnik, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

23. Kdorkoli med ljudmi,
ki živi od kraje, vedi,
da je tat, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

24. Kdorkoli med ljudmi,
ki živi od lokostrelstva, vedi,
da je vojak, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

25. Kdorkoli med ljudmi,
ki živi od duhovništva, vedi,
da je duhovnik, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

26. Kdorkoli med ljudmi,
ki živi od davkov mestu in kraljestvu, vedi,
da je vladar, Vāseṭṭha,
ne pa brahman.

11.

27. Nimam za brahmana nekoga
zaradi njegovega izvora in porekla.
Če se ovire še vedno skrivajo v njem,
je on samo nekdo, ki reče ‘Gospod.’
Kdor je brez ovir in ni več vezan:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

28. Kdor je odrezal vse ovire
in ga tesnoba več ne pretresa,
ki je premagal vse vezi, je nevezan:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

29. Kdor je odrezal vsak jermen in jermenček,
in tudi uzde in vajeti,
čigar kletka je odprta, je prebujen:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

30. Kdor, ko je zlorabljen, napaden ali zasužnjen
prenaša to brez slabe volje,
z močjo prenašanja kot svojo močjo, svojo silo, vojsko:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

31. Kdor ne vzplameni z jezo,
je usmiljen, kreposten in skromen,
obvladan, nosi svoje poslednje telo:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

32. Kdor se, kakor dež na lokvanjeve liste
ali gorčično seme na konici šila,
čutnosti ne oprijema:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

33. Kdor pozna tu v sebi
uničenje vse neprijetnosti,
z bremenom odloženim in neodvisen:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

34. Kdor z globokim razumevanjem, moder,
lahko pove za pot iz nepoti
in dosegel je najvišji cilj:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

35. Je daleč, tako od gospodarjev
kot od teh, ki so šli v brezdomstvo,
nima hiše za zatočišče in ima malo želja:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

36. Kdor je odložil palico
proti vsem bitjem, slabotnim ali krepkim,
ki ne ubije ali da ubiti:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

37. Kdor ni nasprotnik med nasprotniki,
miroljuben med predanimi nasilju,
kdor se ne naveže med navezanimi:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

38. Kdor odvrgel vse je želje in sovraštvo,
odvrgel domišljavost in prezir,
kakor gorčično seme na konici šila:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

39. Kdor izreče govor brez osornosti,
poln pomena, resnico vedno,
nikomur ne škoduje:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

40. Kdor v svetu ne bo nikdar vzel tega,
kar ni dano, naj bo dolg ali kratek,
majhen ali velik ali lep ali grd:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

41. Kdor nima več hrepenenja
po tem svetu ali po naslednjem,
ki živi brez hrepenenja in je neodvisen:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

42. Kdor se več ne vdaja užitkom,
in ni zmeden, ker ve,
kdor je pridobil odločno hojo v nesmrtnost:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

43. Kdor je presegel vse vezi
obojega, odlik in zlih del,
je brez skrbi, brez vpliva in čist:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

44. Kdor je čist kot brezmadežna luna,
jasen in čvrst in v katerem
sta radost in bitnost uničeni:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

45. Kdor je prešel onkraj močvirja,
blata, saṃsāre, vse zablode,
kdor je prišel na nasprotni breg
in bival je v stopnjah zbranosti,
je nezmeden in nezbegan,
dosegel ugasnitev skozi nenavezanost:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

46. Kdor opustil čutnost je
in pohaja v brezdomstvu
z uničenimi željami po čutnosti in bitnosti:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

47. Kdor opustil tudi želje je,
in pohaja v brezdomstvu,
z uničenim obojim, željami in bitnostjo:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

48. Kdor opusti vse človeške vezi
in odvrže vezi nebes,
neodvisen od vseh vezi kjerkoli:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

49. Kdor opusti zadovoljstvo in nezadovoljstvo,
kdor je ohlajen in brez navezanosti,
junak, ki je presegel svet:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

50. Kdor ve, kako bitja preminejo 
in se ponovno pojavijo v mnogih oblikah,
se ne drži ničesar, vzvišen, buden:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

51. Njegova destinacija je nepoznana
božanstvom, duhovom in človeku,
arahant z uničenimi vplivi:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

52. Kdor nima ovir,
spredaj, zadaj in v sredini,
kdor je neoviran in ni več navezan:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

53. Vodja črede, popoln junak,
veliki modrijan, katerega zmaga je dobljena,
nezmeden, očiščen, prebujen:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

54. Kdor je videl pozna svoja mnogotera bivališča,
videl nebesa in stanja bede,
kdor uničenje rojstva je dosegel:
ta je tisti, ki imam ga za brahmana.

12.

55. Ker ime in rod sta dodeljena
kot zgolj oznaki v svetu,
izvirata iz dogovorov,
in se podelita tu in tam.

56. Za te, ki ne poznajo tega dejstva,
so napačni pogledi že dolgo podlaga njihovih src.
Ne vedoč, nam oznanijo:
‘Nekdo je brahman z rojstvom.’

57. Nekdo ni brahman z rojstvom,
niti z rojstvom nebrahman.
Z dejanjem je nekdo brahman,
z dejanjem je nekdo nebrahman.

58. Po svojih dejanjih ljudje so kmeti,
in po svojih dejanjih so tudi rokodelci,
po svojih dejanjih so ljudje trgovci,
in po svojih dejanjih so ljudje služabniki.

59. Po svojih dejanjih so ljudje tatovi,
in po svojih dejanjih so vojaki,
po svojih dejanjih so ljudje duhovniki,
in po svojih dejanjih so vladarji.

13.

60. V skladu z resničnostjo
modrijani vidijo dejanje kot resnično je,
vidijo odvisnost nastajanja,
modro poznajo dejanje in njegov sad.

61. Dejanje nadaljuje svet,
dejanje nadaljuje ljudi.
Bitja so zvezana z dejanjem,
kakor kolo na kočijo z zatičem.

62. Asketizem, sveto življenje,
samonadzor in notranja vadba –
tako nekdo postane brahman,
v tem je najvišje brahmanstvo.

63. Ta s trojno vednostjo,
miroljuben, s končanim obstojem:
zato poznaj ga, o Vāseṭṭha,
on je Brahmā in Sakka za te, ki razumejo.”

14. Ko je bilo to rečeno, sta brahmanska mladeniča Vāseṭṭha in Bhāradvādža rekla Blaženemu: “Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! … Od danes se naj naju gospod Gotama zapomni kot laična privrženca, ki sta šla k njemu po zatočišče do konca življenja.”

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2018, rev. julij 2023

 

(C) SloTheravada, 2023