(MN 99) Subha Sutta - Subhi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Ob tej priložnosti se je brahminski študent Subha, Todeyyev sin [1], zadrževal v domovanju nekega gospodarja v Sāvatthīju zaradi nekega opravka. Brahminski študent Subha, Todeyyev sin, je vprašal gospodarja v katerega prisotnosti je bil: “Gospodar, slišal sem, da Sāvatthī ni brez arahantov. H kateremu asketu ali brahminu lahko gremo danes, da se mu poklonimo?”

“Častiti gospod, ta Blaženi živi pri Sāvatthīju v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Lahko greš tja, da se pokloniš temu Blaženemu, častiti gospod.”

3. Ko se je strinjal z gospodarjem, je brahminski študent Subha, Todeyyev sin, odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in vprašal Blaženega:

(PRAVA IN NAPAČNA PRAKSA)

4. “Mojster Gotama, brahmini pravijo: ‘Gospodar je dosegel pravo pot, Dhammo, ki je dobra. Nekdo, ki gre naprej od doma [v brezdomstvo] ni dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.’ Kaj pravi mojster Gotama o tem?”

“Študent, jaz sem ta, ki govori po tem, ko naredim analizo. Jaz o tem ne govorim enostransko. Jaz ne hvalim napačnega načina prakse glede gospodarja ali tega, ki je šel naprej; če je gospodar ali ta, ki je šel naprej, vstopil v napačen način prakse, zaradi svojega napačnega načina prakse ni dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra. Jaz hvalim pravi način prakse, tako gospodarja ali tega, ki je šel naprej; če je gospodar ali ta, ki je šel naprej vstopil v pravi način prakse, je zaradi svojega pravilnega načina prakse dosegel pravo pot, Dhammo, ki je dobra.”

(ŠTIRI VRSTE DELA)

5. “Mojster Gotama, brahmini pravijo: ‘Ker delo gospodarja vključuje veliko aktivnosti, veliko dejavnosti, veliko angažiranosti in veliko podjetnosti, daje velik sad. Ker delo tega, ki je šel naprej vključuje majhno količino aktivnosti, malo dejavnosti, malo angažiranost in malo podjetnosti, daje majhen sad.’ Kaj pravi mojster Gotama o tem?”

“Študent, jaz sem ta, ki govori po tem, ko naredim analizo; jaz o tem ne govorim enostransko. Obstaja delo, ki vključuje veliko aktivnosti, veliko dejavnosti, veliko angažiranosti in veliko podjetnosti, ki, ko spodleti, da majhen sad. Obstaja delo, ki vključuje veliko aktivnosti, veliko dejavnosti, veliko angažiranosti in veliko podjetnosti, ki, ko uspe, da velik sad. Obstaja delo, ki vključuje malo aktivnosti, malo dejavnosti, malo angažiranosti in malo podjetnosti, ki, ko spodleti, da majhen sad. Obstaja delo, ki vključuje malo aktivnosti, malo dejavnosti, malo angažiranosti in malo podjetnosti, ki, ko uspe, da velik sad.

6. Kaj, študent, je to delo, ki vključuje veliko aktivnosti … ki, ko spodleti, da majhen sad? Poljedelstvo je to delo, ki vključuje veliko aktivnosti … ki, ko spodleti, da majhen sad. In kaj, študent, je to delo, ki vključuje veliko aktivnosti … ki, ko uspe, da velik sad? Poljedelstvo je spet to delo, ki vključuje veliko aktivnosti … ki, ko uspe, da velik sad. In kaj, študent, je to delo, ki vključuje malo aktivnosti … ki, ko spodleti, da majhen sad? Trgovanje je to delo, ki vključuje malo aktivnosti … ki, ko spodleti, da majhen sad. In kaj, študent, je to delo, ki vključuje malo aktivnosti … ki, ko uspe, da velik sad? Trgovanje je spet to delo, ki vključuje malo aktivnosti … ki, ko uspe, da velik sad.

7. Prav tako kot je poljedelstvo delo, študent, ki vključuje veliko aktivnosti … toda da majhen sad ko spodleti, tako tudi delo tistega, ki živi življenje gospodarja, vključuje veliko aktivnosti, veliko dejavnosti, veliko angažiranosti in veliko podjetnosti, toda da majhen sad ko spodleti. Prav tako kot je poljedelstvo delo, ki vključuje veliko aktivnosti … in da velik sad, ko uspe, tako tudi delo v življenju gospodarja vključuje veliko aktivnosti, veliko dejavnosti, veliko angažiranosti in veliko podjetnosti, in da velik sad, ko uspe. Prav tako kot je trgovanje delo, ki vključuje malo aktivnosti … in da majhen sad ko spodleti, tako tudi delo tega, ki je šel naprej, vključuje malo aktivnosti, malo dejavnosti, malo angažiranosti in malo podjetnosti, in ko spodleti da majhen sad. Prav tako je trgovanje delo, ki vključuje malo aktivnosti … toda da velik sad, ko uspe, prav tako delo tega, ki gre naprej, vključuje malo dejavnosti, malo angažiranosti in malo podjetnosti, toda da velik sad, če uspe.”

(PET KVALITET ZA DOSEGO DOBREGA)

8. “Mojster Gotama, brahmini predpisujejo pet kvalitet za storitev odlik, za doseganje dobrega.”

“Če ti ni nadležno, študent, prosim navedi tej skupnosti pet kvalitet, ki jih brahmini predpišejo za storitev odlik, za doseganje dobrega.”

“Ni mi nadležno, mojster Gotama, ko takšni častiti, kot si ti in tudi drugi sedijo [v zboru].”

“Potem jih navedi, študent.”

9. “Mojster Gotama, resnica je prva kvaliteta, ki jo brahmin predpišejo za storitev odlik, za doseganje dobrega. Strogost je druga stvar … Celibat je tretja stvar … Študij je četrta stvar … Radodarnost je peta kvaliteta, ki jo brahmini predpisujejo za storitev odlik, za doseganje dobrega. To je pet kvalitet, ki jih brahmini predpisujejo za storitev odlik, za doseganje dobrega. Kaj pravi mojster Gotama o tem?”

“Kako potem, študent,[2] ali je med brahmini en sam brahmin, ki pravi: ‘Izjavljam, da sem sam s svojo direktno vednostjo realiziral teh pet kvalitet’?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Kako potem, študent, ali je med brahmini en sam učitelj ali učiteljev učitelj, nazaj do sedme generacije učiteljev, ki pravi: ‘Izjavljam, da sem sam s svojo direktno vednostjo uresničil teh pet kvalitet’?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Kako potem, študent, stari brahminski modreci, ustvarjalci hvalnic, skladatelji hvalnic, katerih starodavne hvalnice, ki so bile prej pete, izgovarjane in zbrane, brahmini dandanes recitirajo in ponavljajo, ponavljajo kar je bilo izrečeno, recitirajo kar je bilo recitirano – to so, Aṭṭhaka, Vāmaka, Vāmadeva, Vessāmitta, Yamataggi, Angirasa, Bhāradvādža, Vāseṭṭha, Kassapa in Bhagu – ali so ti starodavni brahminski modreci rekli: ‘Mi izjavljamo, da smo teh pet kvalitet uresničili sami z direktno vednostjo’?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Tako, študent, zdi se, da med brahmini ni niti enega samega brahmina, ki pravi: ‘Izjavljam, da sem sam s svojo direktno vednostjo uresničil teh pet kvalitet.’ In med brahmini ni niti enega samega učitelja ali enega učiteljevega učitelja, nazaj do sedme generacije učiteljev, ki pravi: ‘Izjavljam, da sem sam s svojo direktno vednostjo uresničil teh pet kvalitet.’ In starodavni brahminski modreci, ustvarjalci hvalnic, skladatelji hvalnic … niti ti starodavni brahminski modreci niso rekli: ‘Mi izjavljamo, da smo teh pet kvalitet uresničili sami z direktno vednostjo.’ Predpostavimo, da je tam vrsta slepih mož, v kateri se vsak dotika naslednjega: prvi ne vidi, srednji ne vidi in zadnji ne vidi. Tako tudi, študent, z ozirom na njihovo izjavo, se zdijo brahmini podobni vrsti slepih mož: prvi ne vidi, srednji ne vidi in zadnji ne vidi.”

10. Ko je bilo to rečeno, je bil brahminski študent Subha, Todeyyev sin, jezen in razžaljen s prispodobo o vrsti slepih mož in je oštel, podcenjeval in grajal Blaženega, rekoč: “Asket Gotama bo premagan.” Potem je rekel Blaženemu: “Mojster Gotama, brahmin Pokkharasāti iz naroda Upamaññā, gospodar gozdička Subhaga, pravi tako: ‘Nekateri asketi in brahmini tukaj trdijo, da imajo nadčloveška stanja, razliko v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih. Toda, kar govorijo, se je izkazalo, da je smešno; izkazalo se je, da so to samo besede, prazne in votle. Kako bi človeško bitje vedelo ali videlo ali uresničilo nadčloveško stanje, razliko v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih? To ni mogoče.’”

(SPOSOBNOSTI BRAHMINA POKKHARASᾹTIJA)

11. “Kako potem, študent, ali brahmin Pokkharasāti razume ume vseh asketov in brahminov, ko jih objame s svojim lastnim umom?”

“Mojster Gotama, brahmin Pokkharasāti ne razume niti uma svoje sužnje Punnike, ko jo obda s svojim lastnim umom, zato, kako bi mogel razumeti ume vseh asketov in brahminov?”

12. “Študent, predpostavimo, da je bil mož rojen kot slep, in ni mogel videti temnih in svetlih oblik, ni mogel videti modrih, rumenih, rdečih ali roza oblik, ni mogel videti, kar je ravno in neravno, ni mogel videti zvezd ali sonca in lune. On lahko reče: ‘Ne obstajajo temne in svetle oblike, in nihče, ki vidi temne in svetle oblike; ne obstajajo modre, rumene, rdeče ali roza oblike, in nihče, ki vidi modre, rumene, rdeče ali roza oblike; ničesar ni ravnega in neravnega, in nikogar, ki vidi ravnine in neravnine; ni zvezd in ne sonca in lune in nikogar, ki vidi zvezde in sonce in luno. Jaz ne poznam teh, jaz ne vidim teh, zato ti ne obstajajo.’ Če tako govori, študent, ali bi govoril pravilno?”

“Ne, mojster Gotama. Obstajajo temne in svetle oblike in ti, ki vidijo temne in svetle oblike … obstajajo zvezde in sonce in luna in ti, ki vidijo zvezde in sonce in luno. Če reče, ‘Jaz teh ne poznam, jaz ne vidim teh, zato ti ne obstajajo,’ ne bi govoril pravilno.”

13. “Tako tudi, študent, brahmin Pokkharasāti je slep in brez videnja. Da on lahko ve ali vidi ali uresniči nadčloveško stanje, razliko v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih - to ni mogoče. Kaj misliš, študent? Kaj je bolje za te premožne brahmine iz Kosale, kot so brahmin Cankī, brahmin Tārukkha, brahmin Pokkharasāti, brahmin Džāṇussoṇi, ali tvoj oče, brahmin Todeyya – da so izjave, ki jih dajejo v skladu s posvetnimi dogovori ali da se napihujejo?” - “Da govorijo v skladu s posvetnimi dogovori, mojster Gotama.”

“Kaj je bolje zanje, da bodo njihove izjave premišljene ali nepremišljene?” - “Premišljene, mojster Gotama.” - “Kaj je bolje zanje, da napravijo svoje izjave po premisleku ali brez premisleka?” - “Po premisleku, mojster Gotama.” - “Kaj je bolje zanje, da so njihove izjave koristne ali nekoristne?” - “Koristne, mojster Gotama.”

14. “Kaj misliš, študent? Če je to tako, ali je izjava, ki jo je dal brahmin Pokkharasāti v skladu s posvetnim dogovorom ali se je napihoval?” - “On se je napihoval, mojster Gotama.” - “Je bila izjava narejena premišljeno ali nepremišljeno?” - “Nepremišljeno, mojster Gotama.” - “Je bila izjava narejena po premisleku ali brez premisleka?” - “Brez premisleka, mojster Gotama.” - “Je bila izjava koristna ali nekoristna?” - “Nekoristna, mojster Gotama.”

(PET OVIR)

15. “Sedaj, obstaja pet ovir, študent. Katerih pet? Ovira želje po čutnosti, ovira slabe volje, ovira lenobe in toposti, ovira vznemirjenost in kesanja in ovira dvoma. To je pet ovir. Brahmin Pokkharasāti je zaustavljen, oviran, blokiran in obdan s temi petimi ovirami. Da bi on lahko vedel ali videl ali uresničil nadčloveško stanje, razliko v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih - to ni mogoče.

(PET VEZI ČUTNOSTI)

16. Sedaj, obstaja pet vezi čutnosti, študent. Katerih pet? Oblike spoznane z očesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. Zvoki spoznani z ušesom … Vonji spoznani z nosom … Okusi spoznani z jezikom … Tipnosti spoznane s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. To je pet vezi čutnosti. Brahmin Pokkharasāti je zvezan s temi petimi vezmi čutnosti, zaslepljen z njimi in jim je popolnoma predan; on jih uživa, ne da bi videl nevarnosti v njih ali razumel pobeg od njih. Da bi lahko vedel ali videl ali uresničil nadčloveško stanje, razliko v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih - to ni mogoče.

17. Kaj misliš, študent? Kateri od teh dveh ognjev bo imel [boljši] plamen, barvo in sij – ogenj, ki bi gorel v odvisnosti od goriva, kot sta trava in les, ali pa ogenj, ki bi gorel neodvisno od goriva, kot sta trava in les?”

“Če je to mogoče, mojster Gotama, ogenj, ki gori neodvisno od goriva, kot sta trava in les, ta ogenj bi imel [boljši] plamen, barvo in sij.”

“To ni mogoče, študent, to se ne more zgoditi, da bi ogenj lahko gorel neodvisno od goriva, kot sta trava in les, razen skozi [storitev] neobičajne moči. Kakor ogenj, ki gori odvisen od goriva, kot sta trava in les, jaz pravim, je zadovoljstvo, ki je odvisno od petih vezi čutnosti. Kakor ogenj, ki gori neodvisno od goriva, kot sta trava in les, jaz pravim, je zadovoljstvo, ki je ločeno od čutnosti, ločeno od slabih stanj. In kaj, študent, je zadovoljstvo, ki je ločeno od čutnosti, ločeno od slabih stanj? Tako, popolnoma odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. To je zadovoljstvo, ki je ločeno od čutnih užitkov, ločeno od slabih stanj. Spet, z umirjanjem misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi džhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti. Tudi to je zadovoljstvo, ki je ločeno od čutnih užitkov, ločeno od slabih stanj.

18. Od teh petih kvalitet, študent, ki jih brahmini predpišejo za storitev odlik, za doseganje dobrega, katero od petih oni predpišejo, kot najbolj plodovito za storitev odlik, za doseganje dobrega?”

“Od teh petih kvalitet, mojster Gotama, ki jih brahmini predpišejo za storitev odlik, za doseganje dobrega, oni predpišejo radodarnost, kot najbolj plodovito za storitev odlik, za doseganje dobrega.”

19. “Kaj misliš, študent? Tukaj bi lahko imel brahmin veliko darovanje in dva druga brahmina bi šla tja misleč, da bosta sodelovala pri tem velikem darovanju. En brahmin med njimi bi pomislil: ‘O, da bi le jaz dobil najboljši sedež, najboljšo vodo, najboljšo miloščino v obednici; o, da noben drug brahmin ne bi mogel dobiti najboljšega sedeža, najboljše vode, najboljše miloščine v obednici!’ In mogoče je, da drug brahmin, ne ta brahmin, dobi najboljši sedež, najboljšo vodo, najboljšo miloščino v obednici. Ko o tem pomisli, lahko prvi brahmin postane jezen in nezadovoljen. Kakšno vrsto rezultata brahmini predpisujejo za to?”

“Mojster Gotama, brahmini ne darujejo na takšen način, misleč: ‘Naj drugi postanejo jezni in nezadovoljni zaradi tega.’ Namesto tega, brahmini darujejo motivirani z usmiljenjem.”

“Ker je tako, študent, ali ni to brahminova šesta kvaliteta za storitev odlik, to je, motiv usmiljenja?”

“Ker je tako, mojster Gotama, je to brahminova šesta kvaliteta za storitev odlik, to je, motiv usmiljenja.”

20. “Teh pet kvalitet, študent, ki jih brahmini predpisujejo za storitev odlik, za storitev dobrega - kje pogosto vidiš te kvalitete, med gospodarji ali med temi, ki so šli naprej?”

“Teh pet kvalitet, mojster Gotama, ki jih brahmini predpišejo za storitev odlik, za storitev dobrega, jaz pogosto vidim med temi, ki so šli naprej, redko med gospodarji. Ker gospodar ima veliko aktivnosti, veliko dejavnosti, veliko angažiranosti in veliko podjetnosti: on stalno in vedno ne govori resnice, ne prakticira asketizma, ne izvaja celibata, se ne angažira v študij ali angažira v radodarnosti. Toda ta, ki gre naprej ima malo količino aktivnosti, malo dejavnosti, malo angažiranosti in malo podjetnosti: on stalno in vedno govori resnico, prakticira strogost, izvaja celibat, se ukvarja s študijem in se ukvarja z radodarnostjo. Tako teh pet kvalitet, ki jih brahmini predpisujejo za storitev odlik, za storitev dobrega, jaz pogosto vidim med temi, ki so šli naprej, redko med gospodarji.”

21. “Teh pet kvalitet, študent, ki jih brahmini predpisujejo za storitev odlik, za storitev dobrega, jaz imenujem opremo uma, so za razvijanje uma, ki je brez sovraštva in brez slabe volje. Tako, študent, menih je govorec resnice. Ko razmišlja, ‘Jaz sem govorec resnice’ pridobi navdih v pomenu, pridobi navdih v Dhammi, pridobi veselje, povezano z Dhammo. To je to veselje, ki je povezano z dobrim, ki ga jaz imenujem oprema uma. Tako, študent, menih je asket … ta, ki je v celibatu … ta, ki je angažiran v študij … ta, ki je angažiran v radodarnosti. Ko misli, ‘Jaz sem ta, ki je angažiran v radodarnosti,’ pridobi navdih v pomenu, pridobi navdih v Dhammi, pridobi veselje, povezano z Dhammo. To je to veselje, ki je povezano z dobrim, ki ga jaz imenujem oprema uma. Tako teh pet kvalitet, ki jih brahmini predpišejo za storitev odlik, za storitev dobrega, jaz imenujem opremo uma, to je, za razvijanje uma, ki je brez sovraštva in brez slabe volje.”

(POT DO DRUŽBE Z BRAHMO)

22. Ko je bilo to rečeno, je brahminski študent Subha, Todeyyev sin, rekel Blaženemu: “Mojster Gotama, slišal sem, da asket Gotama pozna pot do družbe z Brahmo.”

“Kaj misliš, študent? Ali je vas Naḷakāra blizu tukaj, ne daleč od tukaj?”

“Da, gospod, vas Naḷakāra je blizu tukaj, ne daleč od tukaj.”

“Kaj misliš, študent? Predpostavimo, da je tam človek rojen in vzgojen, in kakor hitro je zapustil Naḷakāro, so ga vprašali po poti v vas. Ali bo ta mož počasen, se bo obotavljal odgovoriti?”

“Ne, mojster Gotama. Zakaj je tako? Ker je ta človek bil rojen in vzgojen v Naḷakāri in je dobro seznanjen z vsemi potmi do vasi.”

“Vendar, človek rojen in vzgojen v vasi Naḷakāra je morda lahko počasen ali obotavljajoč v odgovoru, ko je vprašan o poti do vasi, toda Tathāgata, ko je vprašan o svetu Brahme ali o poti, ki vodi do sveta Brahme, ne bo nikoli počasen ali obotavljajoč pri odgovoru. Jaz razumem Brahmo, študent, in jaz razumem svet Brahme, in jaz razumem pot, ki vodi do sveta Brahme, in jaz razumem, kako moraš prakticirati, da se ponovno pojaviš v svetu Brahme.”[3]

23. “Mojster Gotama, slišal sem, da asket Gotama uči pot do družbe z Brahmo. Bilo bi dobro, če bi me mojster Gotama poučil o poti do družbe z Brahmo.”

“Potem, študent, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, gospod,” je odgovoril. Blaženi je rekel:

24. “Kaj, študent, je pot do družbe z Brahmo? Menih biva s prežemanjem ene četrtine z umom prepojenim z dobrohotnostjo, prav tako z drugo, prav tako s tretjo, prav tako s četrto; tako zgoraj, spodaj, naokoli in povsod, in vseh, kot samega sebe, on biva s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prepojenim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlonamernosti. Ko je osvoboditev uma z dobrohotnostjo razvita na ta način, ne ostane omejujočega dejanja, nič ne vztraja tam. Prav tako, kot živahen trobentač lahko napravi, da se sliši brez težav na štiri četrtine, tako tudi, ko je osvoboditev uma z dobrohotnostjo razvita na ta način, ne ostane nobenega omejujočega dejanja, nič ne vztraja tam. To je pot do družbe z Brahmo.

25-27. Spet, menih biva prežemanjem ene četrtine z umom prepojenim s sočutjem … z umom prepojenim s srečoželjnostjo … z umom prepojenim z mirnodušnostjo, podobno druge, podobno tretje, podobno četrte; tako zgoraj, spodaj, naokoli in povsod, in vseh, kot samega sebe, on biva s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prepojenim z mirnodušnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlonamernosti. Ko je osvoboditev uma z mirnodušnostjo razvita na ta način, ne ostane nobenega omejujočega dejanja, nič ne vztraja tam. Prav tako, kot živahen trobentač lahko napravi, da se sliši brez težav na štiri četrtine, tako tudi, ko je osvoboditev uma z mirnodušnostjo razvita na ta način, ne ostane nobenega omejujočega dejanja, nič ne vztraja tam. Tudi to je pot do družbe z Brahmo.”

28. Ko je bilo to rečeno, je brahminski študent Subha, Todeyyev sin, rekel Blaženemu: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj se me mojster Gotama zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.

29. “In sedaj, mojster Gotama, odhajamo. Zaposleni smo in moramo veliko postoriti.”

“Sedaj je čas, študent, napravi, kar misliš, da je prav.”

Ko je bil brahminski študent Subha, Todeyyev sin, očaran in vesel besed Blaženega, se je dvignil iz svojega sedeža, in ko se je poklonil Blaženemu, ga je obhodil s svoje desne in odšel.

30. Ob tej priložnosti se je brahmin Džāṇussoṇi sredi dneva peljal iz Sāvatthīja v popolnoma beli kočiji z vpreženimi belimi kobilami.[4] Zagledal je brahminskega študenta Subho, Todeyyevega sina, ki je prihajal v daljavi in ga vprašal: “Od kod prihaja mojster Bhāradvādža sredi dneva?”

“Gospod, jaz prihajam od asketa Gotame.”

“Kaj mojster Bhāradvādža misli o jasnosti modrosti asketa Gotame? Je on moder, ali ni?”

“Gospod, kdo sem jaz, da bi poznal jasnost modrosti asketa Gotame? Človek bi mu moral gotovo biti enak, da bi poznal jasnost modrosti samotarja Gotame.”

“Mojster Bhāradvādža hvali asketa Gotamo z resnično veliko hvalo.”

“Gospod, kdo sem jaz, da hvalim asketa Gotamo? Asket Gotama je hvaljen od hvaljenih, kot najboljši med božanstvi in ljudmi. Gospod, teh pet kvalitet, ki jih brahmini predpišejo za storitev odlik, za storitev dobrega, asket Gotama imenuje opremo uma, to je, za razvijanje uma, ki je brez sovraštva in brez slabe volje.”

31. Ko je bilo to rečeno, je brahmin Džāṇussoṇi sestopil iz njegove bele kočije z vpreženimi belimi kobilami in ko si je uredil svoje zgornje oblačilo na eno rame, je iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav proti Blaženemu in izrekel ta vzklik: “To je dobitek za kralja Kosale, Pasenadija, to je velik dobitek za kralja Kosale, Pasenadija, da Tathāgata, popoln in popolno prebujen, živi v njegovem kraljestvu.”

 

Opombe


[1] Todeyya je bil bogat brahmin, gospodar Tudigāma, vasi blizu Sāvatthīja. V MN 135 tudi nastopa ta isti Subha.

[2] Kot pri MN 95.13.

[3] To znanje se nanaša na tretjo od Tathāgatovih moči, poznavanje poti do vseh destinacij. Glej MN 12.12.

[4] Kot pri MN 27.2.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2018, rev. junij 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)