(MN 102) Pancattaya Sutta – Pet in tri

 

1. Tako sem slišal.[1] Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

(DOMNEVE O PRIHODNOSTI)

2. “Menihi, obstajajo nekateri asketi in brahmini, ki imajo domneve o prihodnosti in imajo poglede o prihodnosti, ki zagovarjajo različne nauke, ki se tičejo prihodnosti.

(I) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo zaznava in je neuničeno po smrti.’
(II) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo ne zaznava in je neuničeno po smrti.’
(III) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo niti zaznava niti nezaznava in je neuničeno po smrti.’
(IV) Ali, opišejo propad, uničenje in končanje obstoječega bitja [ob smrti].
(V) Ali, nekateri zagovarjajo Nibbāno tukaj in sedaj.

Tako oni:
(a) opišejo obstoječe sebstvo, ki je neuničeno po smrti;
(b) ali opišejo propad, uničenje in pokončanje obstoječega bitja [ob smrti];
(c) ali zagovarjajo Nibbāno tukaj in sedaj.

Tako ti [pogledi], ki jih je pet, postanejo trije in iz treh jih je pet. To je povzetek ‘pet in tri.’

3. (I) Menihi, ti asketi in brahmini, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, ki zaznava in je neuničeno po smrti, da je:

snovno;
ali nesnovno;
ali oboje snovno in nesnovno;
ali niti snovno niti nesnovno;
ali zaznava enotnost;
ali zaznava različnost;
ali zaznava omejenost;
ali zaznava neomejenost.

Ali drugače, med temi maloštevilnimi, ki gredo onkraj tega, nekateri zagovarjajo kasiṇo[2] zavesti, nemerljivo in stabilno.

4. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ti dobri asketi in brahmini, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo sebstvo da je ali snovno ali … ali ga opišejo, da zaznava neomejenost. Ali drugače, nekateri zagovarjajo področje ničnosti, neomejenosti, mirnosti; [za njih] “tam je nič” se razglasi, da je najčistejše, najvišje, najboljše in nepresežno od teh zaznav - bodisi zaznav oblike ali ne-oblike, enotnosti ali različnosti. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg od tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

5. (II) V tem pogledu, menihi, ti asketi in brahmini, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je:

snovno;
ali nesnovno;
ali oboje snovno in nesnovno;
ali niti snovno niti nesnovno.

6. V tem pogledu, menihi, ti kritizirajo te askete in brahmine, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti. Zakaj je tako? Ker pravijo: ‘Zaznavanje je bolezen, zaznavanja je tumor, zaznavanje je kopje. Nezaznavanje - to je mirno, to je vzvišeno.’

7. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ti dobri asketi in brahmini, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opisujejo takšno sebstvo, nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je ali snovno ali … ali niti snovno niti nesnovno. Vsak asket ali brahmin bi lahko rekel: Neodvisno od snovi, neodvisno od občutka, neodvisno od zaznavanja, neodvisno od tvorb, bom opisal prihajanje in odhajanje zavesti, njeno izginjanje in ponovno pojavljanje, njeno rast in zorenje” - to ni mogoče. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

8. (III) Menihi, ti asketi in brahmini, ki opišejo sebstvo kot niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je:

snovno;
ali nesnovno;
ali oboje snovno in nesnovno;
ali niti snovno niti nesnovno.

9. Menihi, ti kritizirajo te dobre askete in brahmine, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti in kritizirajo te dobre askete in brahmine, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti. Zakaj je tako? Ker pravijo: ‘Zaznavanje je bolezen, zaznavanje je tumor, zaznavanje je kopje, in nezaznavanje je omamljenost. Niti zaznavanje niti nezaznavanje - to je mirno, to je vzvišeno.’

10. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ti dobri asketi in brahmini, ki opišejo sebstvo kot niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je ali snovno ali … ali niti snovno niti nesnovno. Če katerikoli asketi ali brahmini opišejo, da vstop v to področje pride skozi presojo tvorb z ozirom na to, kaj se vidi, sliši, občuti in spozna, je to razglašeno kot katastrofo za vstopanje v to področje. Za to področje je razglašeno, da se ne doseže kot dosežek s tvorbami; to področje, je razglašeno, se doseže kot dosežek z ostankom tvorb. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

11. (IV) Menihi, ti asketi in brahmini, ki opišejo propad, uničenje in pokončanje obstoječega bitja [ob smrti], kritizirajo te dobre askete in brahmine, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti in kritizirajo te dobre askete in brahmine, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti in kritizirajo te dobre samotarje in brahmine, ki opišejo sebstvo kot niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti. Zakaj je tako? Vsi ti dobri asketi in brahmini ko hitijo naprej, zagovarjajo svojo predpostavko: ‘Tako bomo po smrti, tako bomo po smrti.’ Kot gre trgovec na tržnico z mislijo: ‘Skozi to bo tisto moje; s tem bom dobil tisto’; tako se tudi ti dobri asketi in brahmini zdijo kot trgovci, ko izjavijo: ‘Tako bomo po smrti, tako bomo po smrti.’

12. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ti dobri asketi in brahmini, ki opišejo propad, uničenje in pokončanje obstoječega bitja [ob smrti], skozi strah do osebnosti in z gnusom do osebnosti, vztrajno tečejo in krožijo okoli te iste osebnosti. Prav tako kot pes, ki ga veže povodec na trden drog ali steber, vztrajno teče in kroži okoli istega droga ali stebra; tako tudi ti dobri asketi in brahmini, skozi strah do osebnosti in z gnusom do osebnosti, vztrajno tečejo in krožijo okoli te iste osebnosti. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

13. Menihi, katerikoli asketi ali brahmini, ki razglabljajo o prihodnosti in imajo poglede o prihodnosti, ki zagovarjajo različne nauke, ki se tičejo prihodnosti, vsi zagovarjajo teh pet osnov ali določeno med njimi.

(DOMNEVE O PRETEKLOSTI)

14. Menihi, obstajajo nekateri asketi in brahmini, ki imajo domneve o preteklosti in imajo poglede o preteklosti, in zagovarjajo različne nauke, ki se tičejo preteklosti.

(1) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta večna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(2) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet nista nespremenljiva: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(3) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta oboje, nespremenljiva in ne nespremenljiva: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(4) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta niti nespremenljiva niti ne nespremenljiva: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(5) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta končna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(6) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta neskončna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(7) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta oboje, končna in neskončna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(8) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta niti končna niti neskončna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(9) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata enotnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(10) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata različnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(11) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata omejenost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(12) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata neomejenost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(13) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] izključno prijetnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(14) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] izključno neprijetnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(15) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] oboje, prijetnost in neprijetnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(16) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] niti prijetnost niti neprijetnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

15. (1) Menihi, kar se tiče teh asketov in brahminov, ki imajo takšen nauk in pogled, kot je ta: ‘Sebstvo in svet sta večna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno,’ da bi ne glede na prepričanje, ne glede na strinjanje, ne glede na ustno tradicijo, ne glede na razumsko razglabljanje, ne glede na premišljeno sprejemanje pogleda, imeli čisto in jasno osebno vednost o tem - to ni mogoče. Ker nimajo čiste in jasne osebne vednosti o tem, celo le fragmentarno vednost, ki jo ti dobri asketi in brahmini razjasnjujejo [glede njihovega pogleda] se smatra, da se držijo tega. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb. Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

16. (2-16) Menihi, kar se tiče teh asketov in brahminov, ki imajo takšno doktrino in pogled, kot je ta: ‘Sebstvo in svet nista nespremenljiva … oboje, nespremenljiva in ne nespremenljiva ... niti nespremenljiva niti ne nespremenljiva … končna … neskončna … oboje, končna in neskončna … niti končna niti neskončna … doživljata enotnost … doživljata različnost … doživljata omejenost … doživljata neomejenost … [doživljata] izključno prijetnost … [doživljata] izključno neprijetnost … [doživljata] oboje, prijetnost in neprijetnost … [doživljata] niti prijetnost niti neprijetnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno,’ da bi ne glede na prepričanje, ne glede na strinjanje, ne glede na ustno tradicijo, ne glede na razumsko razglabljanje, ne glede na premišljeno sprejemanja pogleda imeli čisto in jasno osebno vednost o tem - to ni mogoče. Ker nimajo čiste in jasne osebne vednosti, celo le fragmentarno vednost, ki jo ti dobri asketi in brahmini razjasnjujejo [glede njihovega pogleda] se smatra, da se držijo tega. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb. Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

(NIBBᾹNA TUKAJ IN SEDAJ)

17. (V) Menihi, neki asket ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti in skozi popolno razkrojitev ovir čutnosti, vstopi in biva v zadovoljstvu s samoto. On misli: ‘To je mirno, to je vzvišeno, v to vstopim in bivam v zadovoljstvu s samoto.’ To zadovoljstvo s samoto v njem preneha. S prenehanjem zadovoljstva s samoto, se pojavi bridkost in s prenehanjem bridkosti se pojavi zadovoljstvo s samoto. Prav tako kot sončna svetloba prežema področje, ki ga senca zapusti, in senca prežema področje, ki ga sončna svetloba zapusti, tako se tudi s prenehanjem zadovoljstva s samoto pojavi bridkost, in s prenehanjem bridkosti se pojavi zadovoljstvo s samoto.

18. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ta dobri asket ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti … in s prenehanjem bridkosti se pojavi zadovoljstvo s samoto. To je pogojeno in grobo, toda tam je prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

19. Menihi, nek asket ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti, skozi popolno razkrojitev ovir čutnosti in s premagovanjem zadovoljstva v samoti, vstopi in biva v nezemeljski prijetnosti. On misli: ‘To je mirno, to je vzvišeno, v to vstopim in bivam v nezemeljski prijetnosti.’ Ta nezemeljska prijetnost v njem preneha. S prenehanjem nezemeljske prijetnosti se pojavi zadovoljstvo v samoti, in s prenehanjem zadovoljstva v samoti, se pojavi nezemeljska prijetnost. Prav tako kot sončna svetloba prežema področje, ki ga senca zapusti in senca prežema področje, ki ga sončna svetloba zapusti, se tudi s prenehanjem nezemeljske prijetnosti pojavi zadovoljstvo v samoti in s prenehanjem zadovoljstva v samoti, se pojavi nezemeljska prijetnost.

20. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ta dobri asket ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti … in s prenehanjem zadovoljstva v samoti, se pojavi nezemeljska prijetnost. To je pogojeno in grobo, toda tam je prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

21. Menihi, neki asket ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti, skozi popolno razkrojitvijo ovir čutnosti in s premagovanjem zadovoljstva v samoti in nezemeljske prijetnosti, vstopi in biva v niti neprijetnem niti prijetnem občutku. On misli: ‘To je mirno, to je vzvišeno, v to vstopim in bivam v niti neprijetnem niti prijetnem občutku.’ Ta niti neprijeten niti prijeten občutek v njem preneha. S prenehanjem niti neprijetnega niti prijetnega občutka, se pojavi nezemeljska prijetnost in s prenehanjem nezemeljske prijetnosti, se pojavi niti neprijeten niti prijeten občutek. Prav tako kot sončna svetloba prežema področje, ki ga senca zapusti, in senca prežema področje, ki ga sončna svetloba zapusti, se tako tudi s prenehanjem niti neprjetnega niti prijetnega občutka pojavi nezemeljska prijetnost in s prenehanjem nezemeljske prijetnosti, se pojavi niti neprijeten niti prijeten občutek.

22. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ta dobri asket ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti … in s prenehanjem nezemeljske prijetnosti, se pojavi niti neprijeten niti prijeten občutek. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

23. Tako, menihi, neki asket ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti, skozi popolno razkrojitvijo ovir čutnega užitka in s premagovanjem zadovoljstva v samoti, nezemeljske prijetnosti in niti neprijetnega niti prijetnega občutka, motri sebe: ‘Jaz sem miren, jaz sem dosegel Nibbāno, jaz sem brez predpostavk.’

24. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ta dobri asket ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti … motri sebe: “Jaz sem miren, jaz sem dosegel Nibbāno, jaz sem brez predpostavk.” Gotovo ta častiti zagovarja pot usmerjeno k Nibbāni. Vendarle je ta dobri asket ali brahmin še vedno vezan s predpostavko, navezuje se ali na pogled o preteklosti ali na pogled o prihodnosti ali na oviro čutnega užitka ali na zadovoljstvo v samoti ali na nezemeljsko prijetnost ali na niti boleč niti prijeten občutek. In ko ta častiti motri sebe: “ Jaz sem miren, jaz sem dosegel Nibbāno, jaz sem brez predpostavk,” je tudi za to bilo rečeno, da je predpostavka na strani tega dobrega samotarja ali brahmina. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

25. Menihi, to najvišje stanje vzvišenega miru je odkril Tathāgata, to je, osvoboditev skozi nevezanost, z razumevanjem kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru šestih področij kontakta. Menihi, to je najvišje stanje vzvišenega miru, kar je odkril Tathāgata, to je, osvoboditev brez predpostavk, z razumevanjem kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru šestih področij kontakta.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Ta sutta je dvojnik daljše Brahmajala Sutte, ki jo vsebuje Digha Nikaya (DN 1).

[2] Kasiṇa – meditacijski objekt.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2018, rev. junij 2018

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana