(MN 107) Gaṇakamoggallāna Sutta - Gaṇaka Moggallānu

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju v vzhodnem parku, v palači Migārove matere. Takrat je brahmin Gaṇaka Moggallāna odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in rekel Blaženemu:

(POSTOPNOST)

2. “Mojster Gotama, v tej palači Migārove matere se lahko vidi postopni trening, postopna praksa in postopen napredek, to je, do zadnje stopnice na stopnišču. Tudi med temi brahmini se lahko vidi postopni trening, postopna praksa in postopen napredek, to je, v študiju. Tudi med lokostrelci se lahko vidi postopni trening … to je, v lokostrelstvu. In tudi med računovodji[1] kot smo mi, ki zaslužimo za naše življenje z računanjem, se lahko vidi postopni trening … to je, v računanju. Ko dobimo pomočnika, mu najprej damo šteti: ena, prvič; dve, drugič; tri, tretjič; štiri, četrtič; pet, petič; šest, šestič; sedem, sedmič; osem, osmič; devet, devetič; deset, desetič; in mu damo šteti tudi do sto. Ali je prav tako možno, mojster Gotama, opisati postopni trening, postopno prakso in postopni napredek v tej Dhammi in disciplini?”

3. “Možno je, brahmin, opisati postopni trening, postopno prakso in postopni napredek v tej Dhammi in disciplini. Brahmin, ko pameten dreser konj dobi dobrega čistokrvnega žrebca, ga najprej navadi nositi uzdo in ga potem šola naprej,[2] in ko Tathāgata dobi osebo, ki jo je potrebno ukrotiti, jo najprej disciplinira: ‘Daj, menih, bodi kreposten, zadržan z meniškim pravilnikom, bodi popoln v obnašanju in bivanju, in vidi strah v najmanjši napaki, vadi z izvajanjem vadbenih predpisov.’

4. Ko je, brahmin, menih kreposten … in vidi strah v najmanjši napaki, vadi z izvajanjem vadbenih predpisov, potem ga Tathāgata vzgaja naprej: ‘Daj, menih, varuj vrata svojih čutnih sposobnosti. Pri gledanju oblik z očmi, se ne oprimi njihovih znakov in značilnosti. Če pustiš sposobnosti svojih oči nevarovane, lahko zla slaba stanja poželenja in nezadovoljstva pridejo vate, prakticiraj način njihovega zadržanja, vadi zadržanost sposobnosti oči. Pri poslušanju zvoka z ušesi … Pri vohanju vonja z nosom … Pri okušanju okusa z jezikom … Pri dotikanju nečesa s telesom … Pri zaznavanju pojava z umom, se ne oprimi njegovih znakov in značilnosti. Ker, če pustiš sposobnost uma nezavarovano, lahko zla slaba stanja pridejo vate, prakticiraj način njihovega zadržanja, varuj sposobnost uma, vadi zadržanost sposobnosti uma.’

5. Ko, brahmin, menih varuje vrata svojih čutnih sposobnosti, ga Tathāgata vzgaja naprej: ‘Daj, menih, bodi zmeren v hrani. Ko pametno razmisliš, bi moral vzeti hrano niti zaradi zabave, niti za opojnost, niti zaradi fizične lepote in privlačnosti, ampak samo za vzdrževanje in nadaljevanje tega telesa, za končanje nelagodja in za podporo svetega življenja, upoštevajoč: “Tako bom končal s starimi občutki, ne da bi nastali novi občutki in bom zdrav in brez hibe in bom živel v udobju.”’

6. Ko je, brahmin, menih zmeren v hrani, ga Tathāgata vzgaja naprej: ‘Daj, menih, bodi predan budnosti. Med dnevom, ko hodiš nazaj in naprej in sediš, čisti svoj um ovirajočih stanj. V prvem delu noči, ko hodiš nazaj in naprej in sediš, čisti svoj um ovirajočih stanj. V sredini noči lezi na desno stran v levji položaj z eno nogo, ki prekriva drugo, pozoren in popolnoma zavesten, z ničemer v svojem umu, do časa za bujenje. Ko vstaneš, v tretjem delu noči, ko hodiš nazaj in naprej in sediš, čisti svoj um ovirajočih stanj.’

7. Ko je, brahmin, menih predan budnosti, ga Tathāgata vzgaja naprej: ‘Daj, menih, imej pozornosti in zavedanje. Deluj v zavedanju, ko greš naprej in se vračaš; deluj v zavedanju, ko gledaš naprej in gledaš stran; deluj v zavedanju, ko upogibaš in iztegujem svoje ude; deluj v zavedanju, ko nosiš svoje oblačila in nosiš svojo zunanje oblačilo in skledo; deluj v zavedanju, ko ješ, piješ, požiraš hrano in jo okušaš; deluj v zavedanju, ko odvajaš blato in vodo; deluj v zavedanju, ko hodiš, stojiš, sediš, zaspiš, se zbudiš, govoriš in si tiho.’

8. Ko ima, brahmin, menih pozornost in zavedanje, ga Tathāgata vzgaja naprej: ‘Daj, menih, zateci se v osamljen kraj: gozd, vznožje drevesa, planino, globel, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na otep slame.’

9. On se zateče v osamljen kraj: gozd …otep slame. Ko se vrne s poti po hrano, po svojem obroku hrane, sede, prekriža svoje noge, vzravna svoje telo in se posveti pozornosti. Ko opusti pohlep po svetu, biva z umom prostim pohlepa; svoj um prečisti pohlepa. Ko opusti slabo voljo in sovraštvo, biva z umom brez slabe volje, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; svoj um prečisti slabe volje in sovraštva. Ko opusti lenobo in topost, biva brez lenobe in toposti, dojemljiv za svetlobo, pozoren in popolnoma zavesten; svoj um prečisti lenobe in toposti. Ko opusti vznemirjenost in obžalovanje, biva nevznemirjen z umom notranje umirjenim; svoj um prečisti vznemirjenosti in obžalovanja. Ko opusti dvom, biva onstran dvoma, nezmeden glede dobrih stanj; svoj um prečisti dvoma.

10. Ko je tako opustil pet ovir, nepopolnosti uma, ki slabijo modrost, odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, vstopi in biva v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. Z umirjanjem misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi džhāni, ki ima samozavest in poenotenje uma brez misli in razmišljanja, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz zbranosti. Z izginevanjem, kot tudi od zadovoljstva, biva v mirnodušnosti, in pozoren in jasno razumevajoč doživlja prijetnost s telesom, vstopi in biva v tretji džhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On ima prijetno bivanje, ki je mirnodušen in je pozoren.’ Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, vstopi in biva v četrti džhāna, ki je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

11. To je moje navodilo, brahmin, tem menihom, ki so v višjem šolanju, katerih um še ni dosegel cilja, ki bivajo s prizadevanjem za najvišjo varnost pred vezanostjo. Toda te stvari se nanašajo na oboje, na prijetno bivanje tukaj in sedaj in na pozornost in zavedanje za menihe, ki so arahanti z uničenimi vplivi, ki so živeli sveto življenje, naredili kar je bilo potrebno, odložili breme, dosegli pravi cilj, uničili ovire eksistence in so popolnoma osvobojeni skozi končno vednost.”

12. Ko je bilo to rečeno, je brahmin Ganaka Moggallāna vprašal Blaženega: “Ko je svojim učencem mojster Gotame tako svetoval in poučil, so vsi dosegli Nibbāno, končni cilj, ali tega nekateri niso dosegli?”

“Ko, brahmin, so tako svetovani in poučeni, nekateri moji učenci dosežejo Nibbāno, najvišji cilj, in nekateri je ne dosežejo.”

13. “Mojster Gotama, ker Nibbāna obstaja, in pot, ki vodi do Nibbāne obstaja in je mojster Gotama prisoten kot vodič, kaj je vzrok in razlog, ko svojim učencem mojster Gotama tako svetuje in jih poučil, zakaj nekateri od njih dosežejo Nibbāno, najvišji cilj, in nekateri je ne dosežejo?”

14. “Kar se tiče tega, brahmin, te bom v zameno vprašal. Odgovori, če hočeš. Kaj misliš, brahmin? Ali poznaš cesto, ki vodi do Rādžagaha?”

“Da, mojster Gotama, poznam cesto, ki vodi do Rādžagaha.”

“Kaj misliš, brahmin? Predpostavimo, da pride mož, ki hoče iti v Rādžagah, se ti približa in reče: ‘Častiti gospod, jaz hočem iti v Rādžagah. Pokaži mi pot do Rādžagaha.’ Potem mu rečeš: ‘Dobri mož, ta cesta vodi v Rādžagah. Sledi ji nekaj časa in boš videl neko vas, pojdi malo naprej in boš videl neko mesto, pojdi malo naprej in boš zagledal Rādžagah z njegovimi lepimi parki, nasadi, travniki in ribniki.’ Potem, ko si mu tako svetoval in ga poučil, bi ta izbral napačno cesto in bi šel na zahod. Prišel bi drugi mož, ki hoče v Rādžagah, in se ti približa in reče: ‘Častiti gospod, jaz hočem v Rādžagah.’ Potem mu rečeš: ‘Dobri mož, ta cesta vodi v Rādžagah. Sledi ji nekaj časa … in boš zagledal Rādžagah z njegovimi lepimi parki, nasadi, travniki in ribniki.’ Potem, ko si mu tako svetoval in ga poučil, bi on prispel varno v Rādžagah. Sedaj, brahmin, ker obstaja Rādžagah in obstaja pot, ki vodi do Rādžagaha in si ti prisoten kot vodič, kaj je vzrok in razlog, zakaj ko možu tako svetuješ in ga poučiš, en mož izbere napačno pot in gre na zahod in en dospe varno v Rādžagah?”

“Kaj lahko jaz napravim glede tega, mojster Gotama? Jaz sem ta, ki pokaže pot.”

“Tako tudi, brahmin, Nibbāna obstaja, in pot, ki vodi do Nibbāne obstaja, in jaz sem prisoten kot vodič. Toda, ko sem svojim učencem tako svetoval in jih poučil, nekateri od njih dosežejo Nibbāno, najvišji cilj, in nekateri ga ne dosežejo. Kaj lahko napravim glede tega, brahmin? Tathāgata je ta, ki pokaže pot.”

15. Ko je bilo to rečeno, je brahmin Ganaka Moggallāna rekel Blaženemu:[3] “Obstajajo ljudje, ki so brez prepričanja in so šli naprej od doma v brezdomstvo ne zaradi prepričanja, ampak ker iščejo preživetje, ki so goljufivi, lažnivi, izdajalski, ošabni, votli, osebnostno plitvi, robatega jezika, nemoralnega izražanja, z nevarovanimi svojimi čutnimi sposobnostmi, nezmerni v jedi, niso predan budnosti, se ne zanimajo za asketstvo, niso spoštljivi do vadbe, so potratni, nemarni, vodijo v nazadovanje, so brezbrižni do samote, leni, niso odločni, so nepozorni, se popolno ne zavedajo, so nezbrani, z blodečim umom, brez modrosti, blebetavi. Mojster Gotama ne biva skupaj s temi.

“Toda, obstajajo pripadniki naroda, ki so šli naprej od doma v brezdomstvo zaradi prepričanja, ki niso goljufivi, lažnivi, izdajalski, ošabni, votli, osebnostno plitvi, robatega jezika in nemoralnega izražanja; ki varujejo svoje čutne sposobnosti, so zmerni v jedi, predani budnosti, se zanimajo za asketstvo, zelo spoštujejo vadbo, niso potratni ali nemarni, ki si želijo izogniti nazadovanju, so voditelji v samoto, odločni, neomajni, osnovani v pozornosti, se popolnoma zavedajo, so zbrani, s poenotenim umom, imajo modrost, niso blebetavi. Mojster Gotama biva skupaj s temi.

16. Kot je korenina črne perunike ocenjena kot najboljša osnova za parfum in rdeča sandalovina ocenjena kot najboljša osnova od lesnih parfumov in jasmin ocenjen kot najboljša osnova od cvetličnih parfumov, je tako tudi nasvet mojstra Gotame najvišji med sedanjimi učenji.

17. “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj se me mojster Gotama zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

 

Opombe


[1] Gaṇaka. Njegovo ime pomeni “Moggallāna računovodja.”

[2] Glej MN 65.33.

[3] Sledi kot v MN 5.32.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2018, rev. julij 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana