(MN 107) Gaṇakamoggallāna Sutta - Gaṇaka Moggallānu

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju v Vzhodnem parku, v palači Migarove matere. Takrat je brahmin Gaṇaka Moggallāna odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in rekel Blaženemu:

2. “Mojster Gotama, v tej palači Migarove matere se lahko vidi postopni trening, postopna praksa in postopen napredek, to je, do zadnje stopnice na stopnišču. Tudi med temi brahmini se lahko vidi postopni trening, postopna praksa in postopen napredek, to je, v študiju. Tudi med lokostrelci se lahko vidi postopni trening … to je, v lokostrelstvu. In tudi med računovodji[1] kot smo mi, ki zaslužimo za naše življenje z računovodstvom, se lahko vidi postopni trening … to je, v računanju. Ko dobimo pomočnika, mu najprej damo šteti: ena, prvič; dve, drugič; tri, tretjič; štiri, četrtič; pet, petič; šest, šestič; sedem, sedmič; osem, osmič; devet, devetič; deset, desetič; in mu damo šteti tudi do sto. Ali je prav tako možno, mojster Gotama, opisati postopni trening, postopno prakso in postopni napredek v tej Dhammi in disciplini?”

3. “Možno je, brahmin, opisati postopni trening, postopno prakso in postopni napredek v tej Dhammi in disciplini. Brahmin, ko pameten dreser konj dobi dobrega čistokrvnega žrebca, ga najprej navadi nositi uzdo in ga potem šola naprej,[2] in tako ko Tathāgata dobi osebo, ki jo je potrebno ukrotiti, jo najprej disciplinira: ‘Pridi, menih, bodi kreposten, zadržan z zadržanostjo Pātimokkhe, bodi popoln v obnašanju in bivanju, in vidi strah v najmanjši napaki, vadi z izvajanjem vadbenih predpisov.’

4. Ko je, brahmin, menih kreposten … in vidi strah v najmanjši napaki, vadi z izvajanjem vadbenih predpisov, potem ga Tathāgata vzgaja naprej: ‘Pridi, menih, varuj vrata svojih čutnih sposobnosti. Pri gledanju oblik z očmi, se ne oprimi njihovih znakov in značilnosti. Ker, če pustiš sposobnosti svojih oči nevarovane, lahko zla slaba stanja pohlepa in bridkosti pridejo vate, prakticiraj način njihovega zadržanja, vadi zadržanost sposobnosti oči. Pri poslušanju zvoka z ušesi … Pri vonjanju vonja z nosom … Pri okušanju okusa z jezikom … Pri dotikanju nečesa s telesom … Pri zaznavanju umskega predmeta z umom, se ne oprimi njegovih znakov in značilnosti. Ker, če pustiš umsko sposobnost nezavarovano, lahko zla slaba stanja pridejo vate, prakticiraj način njihovega zadržanja, varuj sposobnost uma, vadi zadržanost sposobnosti uma.’

5. Ko, brahmin, menih varuje vrata svojih čutnih sposobnosti, ga Tathāgata vzgaja naprej: ‘Pridi, menih, bodi zmeren v hrani. Ko pametno razmisliš, bi moral vzeti hrano niti za zabavo, niti za opojnost, niti zaradi fizične lepote in privlačnosti, ampak samo za vzdrževanje in nadaljevanje tega telesa, za končanje nelagodja in za podporo posvečenega življenja, upoštevajoč: “Tako bom končal s starimi občutki, ne da bi nastali novi občutki in bom zdrav in brez hibe in bom živel v udobju.”’

6. Ko je, brahmin, menih zmeren v hrani, ga Tathāgata vzgaja naprej: ‘Pridi, menih, bodi predan budnosti. Med dnevom, ko hodiš nazaj in naprej in sediš, čisti svoj um ovirajočih stanj. V prvem delu noči, ko hodiš nazaj in naprej in sediš, čisti svoj um ovirajočih stanj. V sredini noči lezi na desno stran v levji položaj z eno nogo, ki prekriva drugo, pozoren in popolnoma zavesten, z ničemer v svojem umu, do časa za bujenje. Ko vstaneš, v tretjem delu noči, ko hodiš nazaj in naprej in sediš, čisti svoj um ovirajočih stanj.’

7. Ko je, brahmin, menih predan budnosti, ga Tathāgata vzgaja naprej: ‘Pridi, menih, imej pozornosti in popolno zavedanje. Deluj v popolnem zavedanju, ko greš naprej in se vračaš; deluj v popolnem zavedanju, ko gledaš naprej in gledaš stran; deluj v popolnem zavedanju, ko upogibaš in iztegujem svoje ude; deluj v popolnem zavedanju, ko nosiš svoje oblačila in nosiš svojo zunanje oblačilo in skledo; deluj v popolnem zavedanju, ko ješ, piješ, požiraš hrano in jo okušaš; deluj v popolnem zavedanju, ko odvajaš blato in vodo; deluj v popolnem zavedanju, ko hodiš, stojiš, sediš, zaspiš, se zbudiš, govoriš in si tiho.’

8. Ko ima, brahmin, menih pozornost in popolno zavedanje, ga Tathāgata vzgaja naprej: ‘Pridi, menih, zateci se v osamljen kraj: gozd, vznožje drevesa, planino, globel, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na otep slame.’

9. On se zateče v osamljen kraj: gozd …otep slame. Ko se vrne s poti po hrano, po svojem obroku hrane, sede, prekriža svoje noge, vzravna svoje telo in vzpostavi pozornost. Ko opusti pohlep po svetu, biva z umom prostim pohlepa; on prečisti svoj um pohlepa. Ko opusti slabo voljo in sovraštvo, biva z umom brez slabe volje, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; on prečisti svoj um slabe volje in sovraštva. Ko opusti lenobo in topost, biva brez lenobe in toposti, dojemljiv za svetlobo, pozoren in popolnoma zavesten; on prečisti svoj um lenobe in toposti. Ko opusti vznemirjenost in kesanje, biva nevznemirjen z umom notranje umirjenim; on prečisti svoj um vznemirjenosti in kesanja. Ko opusti dvom, biva onstran dvoma, nezmeden glede dobrih stanj; on prečisti svoj um dvoma.

10. Ko je tako opustil pet ovir, nepopolnosti uma, ki slabijo modrost, odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. Z umirjanjem misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi jhāni, ki ima samozavest in poenotenje uma brez misli in razmišljanja, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz zbranosti. Z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, biva v mirnodušnosti, in pozoren in jasno razumevajoč, doživlja prijetnost s telesom, vstopi in biva v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On ima prijetno bivanje, ki je mirnodušen in je pozoren.’ Z opustitvijo užitka in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, vstopi in biva v četrti jhāna, ki je niti-bolečina-niti-prijetnost in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

11. To je moje navodilo, brahmin, tem menihom, ki so v višjem šolanju, katerih um še ni dosegel cilja, ki bivajo s prizadevanjem za najvišjo varnost pred suženjstvom. Toda te stvari se nanašajo na oboje, na prijetno bivanje tukaj in sedaj in na pozornost in popolno zavedanje za menihe, ki so arahanti z uničenimi vplivi, ki so živeli posvečeno življenje, naredili kar je bilo potrebno, odložili breme, dosegli pravi cilj, uničili ovire bitnosti in so popolnoma osvobojeni skozi končno znanje.”

12. Ko je bilo to rečeno, je brahmin Ganaka Moggallāna vprašal Blaženega: “Ko je svojim učencem mojster Gotame tako svetoval in poučil, ali so vsi dosegli Nibbāno, končni cilj, ali tega nekateri niso dosegli?”

“Ko, brahmin, sem jim tako svetoval in jih poučil, nekateri moji učenci dosežejo Nibbāno, najvišji cilj, in nekateri ga ne dosežejo.”

13. “Mojster Gotama, ker Nibbāna obstaja, in pot, ki vodi do Nibbāne obstaja in je mojster Gotama prisoten kot vodič, kaj je vzrok in razlog, ko je svojim učencem mojster Gotama tako svetoval in jih poučil, zakaj nekateri od njih dosežejo Nibbāno, najvišji cilj, in nekateri je ne dosežejo?”

14. “Kar se tiče tega, brahmin, te bom v zameno vprašal. Odgovori, če hočeš. Kaj misliš, brahmin? Ali poznaš cesto, ki vodi do Rājagaha?”

“Da, mojster Gotama, poznam cesto, ki vodi do Rājagaha.”

“Kaj misliš, brahmin? Predpostavimo, da pride mož, ki hoče iti v Rājagah, se ti približa in reče: ‘Častiti gospod, jaz hočem iti v Rājagah. Pokaži mi pot do Rājagaha.’ Potem mu rečeš: ‘Sedaj, dobro mož, ta cesta vodi v Rājagah. Sledi ji nekaj časa in boš videl neko vas, pojdi malo naprej in boš videl neko mesto, pojdi malo naprej in boš zagledal Rājagah z njegovimi lepimi parki, nasadi, travniki in ribniki.’ Potem, ko si mu tako svetoval in ga poučil, bi ta izbral napačno cesto in bi šel na zahod. Prišel bi drugi mož, ki hoče v Rājagah, in se ti približa in reče: ‘Častiti gospod, jaz hočem v Rājagah.’ Potem mu rečeš: ‘Dobri mož, ta cesta vodi v Rājagah. Sledi ji nekaj časa … in boš zagledal Rājagah z njegovimi lepimi parki, nasadi, travniki in ribniki.’ Potem, ko si mu tako svetoval in ga poučil, bi on prispel varno v Rājagah. Sedaj, brahmin, ker Rājagah obstaja in obstaja pot, ki vodi do Rājagaha in si ti prisoten kot vodič, kaj je vzrok in razlog, zakaj ko možu tako svetuješ in ga poučiš, en mož izbere napačno pot in gre na zahod in en dospe varno v Rājagah?”

“Kaj lahko jaz napravim glede tega, mojster Gotama? Jaz sem ta, ki pokaže pot.”

“Tako tudi, brahmin, Nibbāna obstaja, in pot, ki vodi do Nibbāne obstaja, in jaz sem prisoten kot vodič. Toda, ko sem svojim učencem tako svetoval in jih poučil, nekateri od njih dosežejo Nibbāno, najvišji cilj, in nekateri ga ne dosežejo. Kaj lahko napravim glede tega, brahmin? Tathāgata je ta, ki pokaže pot.”

15. Ko je bilo to rečeno, je brahmin Ganaka Moggallāna rekel Blaženemu:[3] “Obstajajo ljudje, ki so brez vere in so šli naprej od doma v brezdomstvo ne zaradi vere, ampak ker iščejo preživetje, ki so goljufivi, lažnivi, izdajalski, ošabni, votli, osebnostno plitvi, robatega jezika, nemoralnega izražanja, z nevarovanimi svojimi čutnimi sposobnostmi, nezmerni v jedi, niso predan budnosti, se ne zanimajo za samotarstvo, niso spoštljivi do vadbe, so potratni, nemarni, vodijo v nazadovanje, brezbrižni do samote, leni, niso odločni, so nepozorni, se v polnosti ne zavedajo, so nezbrani, z blodečim umom, brez modrosti, blebetavi. Mojster Gotama ne biva skupaj s temi.

“Toda, obstajajo pripadniki plemena, ki so šli naprej od doma v brezdomstvo zaradi vere, ki niso goljufivi, lažnivi, izdajalski, ošabni, votli, osebnostno plitvi, robatega jezika in nemoralnega izražanja; ki varujejo svoje čutne sposobnosti, so zmerni v jedi, predani budnosti, se zanimajo za samotarstvo, zelo spoštujejo vadbo, niso potratni ali nemarni, ki si želijo izogniti nazadovanju, so voditelji v samoto, odločni, neomajni, osnovani v pozornosti, se popolnoma zavedajo, so zbrani, s poenotenim umom, imajo modrost, niso blebetavi. Mojster Gotama biva skupaj s temi.

16. Prav tako, kot je korenina črne perunike ocenjena kot najboljši od osnovnih parfumov in rdeča sandalovina ocenjena kot najboljši od lesnih parfumov in jasmin ocenjen kot najboljši od cvetličnih parfumov, je tako tudi nasvet mojstra Gotame najvišji med sedanjimi učenji.

17. “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj se me mojster Gotama zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

 

Opombe


[1] Gaṇaka. Njegovo ime pomeni “Moggallāna računovodja.”
[2] Glej MN 65.33.
[3] Sledi kot v MN 5.32.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.