(MN 108) Gopakamoggallāna Sutta - Z Gopaka Moggallānom

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je častiti Ᾱnanda živel pri Rādžagahu v Bambusovem gaju, v veveričjem zatočišču, ne dolgo potem, ko je Blaženi dosegel končno Nibbāno.[1]

2. Ob tej priložnosti je kralj Adžātasattu Vedehiputta iz Magadhe, ker je bil nezaupljiv glede kralja Padždžota, utrdil Rādžagah.[2]

3. Ko je bilo jutro, se je častiti Ᾱnanda oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Rādžagah po miloščino. Potem je častiti Ᾱnanda pomislil: “Saj je vendar prezgodaj, da bi šel po miloščino v Rādžagah. Kaj če grem do brahmina Gopaka Moggallāna, na njegovo delovno mesto.”

4. Tako je častiti Ᾱnanda odšel do brahmina Gopaka Moggallāna na njegovo delovno mesto. Brahmin Gopaka Moggallāna je videl častitega Ᾱnanda prihajati v daljavi in mu je rekel: “Naj mojster Ᾱnanda pride! Pozdrav mojstru Ᾱnandi! Dolgo je odkar je mojster Ᾱnanda našel priložnost, da pride sem. Naj mojster Ᾱnanda sede; sedež je pripravljen.” Častiti Ᾱnanda je sedel na pripravljen sedež. Brahmin Gopaka Moggallāna je zavzel nižji sedež, sedel na stran in vprašal častitega Ᾱnando:

5. “Mojster Ᾱnanda, ali je tu vsaj en sam menih, ki ima na prav vsak način vse te kvalitete, ki jih je imel mojster Gotama, popoln in popolno prebujen?”

“Ni niti enega samega meniha, brahmin, ki ima na prav vsak način vse te kvalitete, ki jih je imel Blaženi, popoln in popolno prebujen. Ker Blaženi je bil tvorec nenastale poti, ustvarjalec neustvarjene poti, razglaševalec nerazglašene poti; on je bil poznavalec poti, najditelj poti, ta, ki je izkušen v poti. Njegovi učenci sedaj bivajo v sledenju te poti in jo nato obvladajo.”

6. Toda ta razprava med častitim Ᾱnando in brahminom Gopaka Moggallāno je bila prekinjena; brahmin Vassakāra, minister Magadhe[3] je, ko je nadzoroval delo pri Rādžagahu, odšel do častitega Ᾱnande na delovnem mestu brahmina Gopaka Moggallāna. Izmenjal je pozdrave s častitim Ᾱnando in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in vprašal častitega Ᾱnando: “Zaradi kakšne razprave sedite skupaj tukaj in sedaj, mojster Ᾱnanda? In kakšna je bila vaša razprava, ki je bila prekinjena?”

“Brahmin, brahmin Gopaka Moggallāna me je vprašal: ‘Mojster Ᾱnanda, ali je tu vsaj en menih, ki ima na vsak način vse te kvalitete, ki jih je imel mojster Gotama, popoln in popolno prebujen?’ Jaz sem odgovoril brahminu Gopaka Moggallānu: ‘Ni niti enega samega meniha, brahmin, ki ima na vsak način vse te kvalitete, ki jih je imel Blaženi, popoln in popolno prebujen. Ker Blaženi je bil tvorec nenastale poti … Njegovi učenci sedaj bivajo v sledenju te poti in jo nato obvladajo.’ To je bila naša razprava, ki je bila prekinjena, ko ste prišli.”

(ZATOČIŠČE)

7. “Ali je tu, mojster Ᾱnanda, vsaj en sam menih, ki ga je tako določil mojster Gotama: ‘On bo vaše zatočišče, ko bom odšel,’ in h kateremu sedaj greste v zatočišče?”

“Ni enega samega meniha, brahmin, ki ga je tako določil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen: ‘On bo vaše zatočišče, ko bom odšel,’ in h komu sedaj gremo v zatočišče.”

8. “Toda ali je tu, mojster Ᾱnanda, vsaj en sam menih, ki ga je izbrala skupnost menihov in so ga določili številni starejši menihi: ‘On bo naše zatočišče, potem ko je Blaženi odšel,’ in h kateremu sedaj greste v zatočišče?”

“Ni niti enega samega meniha, brahmin, ki ga je izbrala skupnost menihov in so ga določili številni starejši menihi: ‘On bo naše zatočišče, potem ko je Blaženi odšel’ in h kateremu sedaj gremo v zatočišče.”

9. “Toda, če nimate nobenega zatočišča, mojster Ᾱnanda, kaj je vzrok za vašo slogo?”

“Mi nismo brez zatočišča, brahmin. Mi imamo zatočišče; mi imamo Dhammo za naše zatočišče.”

10. “Toda, ko si bil vprašan: ‘Je tukaj, mojster Ᾱnanda, vsaj en menih, ki ga je tako določil mojster Gotama: “On bo vaše zatočišče, ko bom odšel,” in h kateremu greste sedaj v zatočišče?’ si odgovoril: ‘Tu ni niti enega takega meniha … h kateremu gremo sedaj v zatočišče.’ Ko si bil vprašan: ‘Je tukaj, mojster Ᾱnanda, vsaj en sam menih, ki ga je izbrala skupnost menihov in so ga določili številni starejši menihi: “On bo naše zatočišče potem, ko bo Blaženi odšel,” in h kateremu gremo sedaj v zatočišče?’ si odgovoril: ‘Tukaj ni niti enega samega takšnega meniha … h kateremu gremo sedaj v zatočišče.’ Ko si bil vprašan: ‘Toda če nimate nobenega zatočišča, mojster Ᾱnanda, kaj je vzrok za vašo slogo?’ si odgovoril: ‘Mi nismo brez zatočišča, brahmin. Mi imamo zatočišče; mi imamo Dhammo za naše zatočišče.’ Sedaj, kako se naj gleda na pomen teh izjav, mojster Ᾱnanda?”

“Brahmin, Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, je predpisal potek vadbe za menihe in je določil meniški zakonik. Na dan Uposathe se mnogi od nas, ki živimo v odvisnosti od enega vaškega okoliša, zberemo skupaj v soglasju in ko se srečamo, prosimo tega, ki zna meniški zakonik, da ga recitira. Če se menih spomni prestopka ali prekrška med tem ko se recitira meniški zakonik ga usmerimo, da ravna v skladu z Dhammo, kot smo bili poučeni. Ne pripravi nas nek uglednež, da ustrezno delujemo; Dhamma je tista, ki nas pripravi, da ustrezno delujemo.”

11. “Je tukaj, mojster Ᾱnanda, vsaj en sam menih, ki ga sedaj častite, spoštujete, cenite in občudujete in v odvisnosti katerega živite, ga častite in spoštujete?”

“Obstaja en menih, brahmin, katerega častimo, spoštujemo, cenimo in občudujemo, in v odvisnosti katerega živimo, ga častimo in spoštujemo.”

12. “Toda ko ste vprašani: ‘Ali je tukaj, mojster Ᾱnanda, vsaj en menih, ki ga je določil mojster Gotama … ?’ ste odgovorili ‘Tukaj ni niti enega takega meniha … ’ Ko ste bili vprašani: ‘Ali je tu, mojster Ᾱnanda, vsaj en sam menih, ki ga je izbrala … ?’ ste odgovorili: ‘Tukaj ni niti enega takega meniha … ’ Ko ste bili vprašani ‘Je tukaj, mojster Ᾱnanda, vsaj en sam menih ki ga častite spoštujete, cenite in občudujete in v odvisnosti katerega živite, ga častite in spoštujete?’ ste odgovorili: ‘Obstaja takšen menih, katerega sedaj častimo … in v odvisnosti katerega živimo, ga častimo in spoštujemo.’ Sedaj, kako se naj gleda na pomen teh izjav, mojster Ᾱnanda?”

(DESET KVALITET)

13. “Obstaja, brahmin, deset kvalitet, ki spodbujajo zaupanje, ki jih je razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Ko se te kvalitete najdejo v komerkoli med nami, ga častimo, spoštujemo, cenimo in občudujemo, in v odvisnosti katerega živimo, ga častimo in spoštujemo. Katerih deset?

14. (1) Tako, brahmin, menih je kreposten, biva zadržan z zadržanostjo meniškega zakonika, je popoln v obnašanju in bivanju, in vidi strah v najmanjših napakah, on vadi sebe z izvajanjem vadbenih pravil.

15. (2) Veliko se je naučil, si zapomnil kar se je naučil in utrdil kar se je naučil. Takšna učenja so dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in potrjujejo sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno – takšnih učenj kot so ta, se je veliko učil, si jih zapomnil, izmojstril besedno, raziskal z umom in jih razumel s pogledom.

16. (3) Je zadovoljen s svojimi oblačili, miloščino, počivališčem in medicinskimi potrebščinami.

17. (4) On doseže, če hoče, brez težav ali napora štiri džhāne, ki tvorijo višji um in zagotavljajo prijetno bivanje tukaj in sedaj.

18. (5) On ima različne vrste neobičajnih moči: iz enega se razmnoži v več njih; iz več njih postane eden; se pojavi in izgine; gre neovirano skozi steno, skozi ograjo, skozi goro, kakor tudi skozi prostor; se potopi in izide iz zemlje, kot da bi bila to voda; hodi po vodi ne da bi se potopil, kot da bi bila to zemlja; sedeč s prekrižanimi nogami potuje v prostoru kot ptica; s svojimi rokami se dotakne in poboža luno in sonce, ki sta tako močna in mogočna; obvlada svoje telo celo tako daleč, kot je svet Brahme.

19. (6) Z elementom ušesa prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeškega, sliši obe vrsti zvokov, nebeške in človeške, te, ki so daleč in te, ki so blizu.

20. (7) On razume um drugih bitij, drugih oseb, ko jih objame s svojim lastnim umom. On razume um prizadet s poželenjem kot prizadetega s poželenjem in um neprizadet s poželenjem kot um neprizadet s poželenjem; on razume um prizadet s sovraštvom kot prizadetega s sovraštvom in um neprizadet s sovraštvom kot neprizadetega s sovraštvom; on razume um prizadet z zablodo kot prizadetega z zablodo in um neprizadet z zablodo kot neprizadetega z zablodo; on razume zgoščen um kot zgoščen in raztresen um kot raztresen um; on razume vzvišen um kot vzvišen in nevzvišen um kot nevzvišen; on razume prekosljiv um kot prekosljiv in neprekosljiv um kot neprekosljiv; on razume zbran um kot zbran in nezbran um kot nezbran; on razume osvobojen um kot osvobojen in neosvobojen um kot neosvobojen.

21. (8) Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen drugje; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako se je z njihovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj.

22. (9) Z očesom prebujenega, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji.

23. (10) S svojim lastnim uresničenjem z direktno vednostjo, tukaj in sedaj vstopi in biva v osvoboditvi uma in osvoboditvi z modrostjo, ki sta brez vplivov z uničenjem vplivov.

To, brahmin, je deset kvalitet, ki spodbujajo zaupanje, ki jih je razglasil Blaženi, ki zna in vidi, je popoln in popolno prebujen. Ko se te kvalitete najdejo v katerem od nas, ga častimo, spoštujemo, cenimo in občudujemo, in v odvisnosti katerega živimo, ga častimo in spoštujemo.”

24. Ko je bilo to rečeno, je brahmin Vassakāra, minister Magadhe, rekel generalu Upanandi: “Kaj misliš, general? Ko ti ugledneži častijo tega, ki naj bi ga častili, spoštujejo tega, ki naj bi ga spoštovali, cenijo tega, ki naj bi ga cenili in občudujejo tega, ki naj bi ga občudovali, gotovo častijo tega, ki bi ga naj častili … in občudovali tega, ki bi ga naj občudovali. Ker če ti ugledneži niso častili, spoštovali, cenili in občudovali takšne osebe, potem koga oni častijo, spoštujejo, cenijo in občudujejo in v odvisnosti katerega živijo, ga častijo in spoštujejo?”

25. Potem je brahmin Vassakāra, minister Magadhe, rekel častitemu Ᾱnandi: “Kje živi sedaj mojster Ᾱnanda?”

“Živim v bambusovem gozdičku, brahmin.”

“Upam, mojster Ᾱnanda, da je bambusov gozdiček prijeten, tih in brez motečih zvokov, z atmosfero samote, oddaljen od ljudi, ugoden za umik.”

“Resnično, brahmin, bambusov gozdiček je prijeten … ugoden za umik je zaradi takšnih varuhov, kot si ti.”

“Resnično, mojster Ᾱnanda, da je bambusov gozdiček prijeten … ugoden za umik je zaradi uglednežev, ki so meditatorji in gojijo meditacijo. Ugledneži so meditatorji in gojijo meditacijo. Nekoč, mojster Ᾱnanda, je mojster Gotama živel v Vesāliju, v dvorani s koničasto streho v velikem gozdu. Šel sem tja, se približal mojstru Gotami in ta je na mnogo načinov podal govor o meditaciji. Mojster Gotama je bil meditator in je gojil meditacijo in je hvalil vsako vrsto meditacije.”

(VRSTE MEDITACIJE)

26. “Blaženi, brahmin, ni hvalil vsake vrste meditacije, niti ni grajal vsake vrste meditacije. Katere vrste meditacije Blaženi ni hvalil? Brahmin, nekdo biva s svojim umom obsedenim od čutnosti je žrtev čutnosti, in ne razume kot v resnici je pobeg od nastale čutnosti. Ko da zavetje čutnosti v sebi, meditira, slabo meditira, premalo meditira in napačno meditira. On biva s svojim umom obsedenim s sovraštvom je žrtev sovraštva … s svojim umom obsedenim z lenobo in topostjo je žrtev lenobe in toposti … s svojim umom obsedenim z vznemirjenostjo in kesanjem je žrtev vznemirjenosti in kesanja … s svojim umom obsedenim z dvomom je žrtev dvoma in ne razume kot v resnici je pobeg od nastalega dvoma. Ko da zavetje dvomu v sebi, meditira, slabo meditira, premalo meditira in napačno meditira. Blaženi ni hvalil takšne vrste meditacije.

27. In katero vrsto meditacije je Blaženi hvalil? Brahmin, popolno odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi džhāni … Z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi džhāni … Z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva … vstopi in biva v tretji džhāni … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … vstopi in biva v četrti džhāni … Blaženi je hvalil tako vrsto meditacije.”

28. “Zdi se, mojster Ᾱnanda, da je mojster Gotama grajal takšno vrsto meditacije, ki mora biti grajana in je hvalil tisto vrsto meditacije, ki se naj jo hvali. In sedaj, mojster Ᾱnanda, mi gremo. Zaposleni smo in moramo veliko postoriti.”

“Sedaj je čas, brahmin, napravi, kar misliš, da je primerno.”

Potem, brahmin Vassakāra, je minister Magadhe, ko se je navdušil in razveselil v besedah častitega Ᾱnande, dvignil iz svojega sedeža in odšel.

29. Kmalu zatem, ko je odšel je brahmin Gopaka Moggallāna rekel častitemu Ᾱnandi: »Mojster Ᾱnanda še ni odgovoril, kar smo ga vprašali.”

“Ali ti nismo rekli, brahmin: ‘Ne obstaja niti en sam menih, brahmin, ki ima na vsak način vse te kvalitete, ki jih je imel Blaženi, popoln in popolno prebujen. Ker Blaženi je bil tvorec nenastale poti, ustvarjalec neustvarjene poti, razglaševalec nerazglašene poti; on je bil poznavalec poti, najditelj poti, ta, ki je izkušen v poti. Toda njegovi učenci sedaj bivajo v sledenju te poti in jo nato obvladajo’?”

 

Opombe


[1] MA pravi, da je po tem, ko so bile Buddhove relikvije razdeljene, častiti Ᾱnanda prišel v Rādžagah zaradi recitacije Dhamme (prvi Veliki koncil).

[2] Kralj Padždžota je bil prijatelj kralja Bimbisāra iz Magadha, katerega je ubil njegov sin Adžātasattu. V skladu z MA je Adžātasattu mislil, da kralj Padždžota morda išče maščevanje za umor svojega prijatelja.

[3] Glej DN 16.1.2-5/iii.72-76.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2018, rev. julij 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana