(MN 109) Mahāpunnama Sutta – Veliko učenje v noči na polno luno

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju v Vzhodnem parku, v palači Migarove matere.

2. Ob tej priložnosti – na dan Uposathe petnajstega,[1] ko je bila polna luna, je Blaženi sedel na odprtem, obkrožen s sangho menihov.

3. Neki menih se je dvignil iz svojega sedeža, si uredil zgornje oblačilo na eno rame in razprostrl svoje roke v spoštljiv pozdrav proti Blaženemu in mu rekel: “Častiti gospod, vprašal bi Blaženega glede določenega pomena, če bi me Blaženi uslišal in odgovoril na moje vprašanje.” - “Sedi na svoj sedež, menih, in vprašaj, kar želiš.” Menih je sedel na svoj sedež in rekel Blaženemu:

4. “Ali ni to, častiti gospod, pet agregatov na katere vpliva dodanost[2], ki so vplivani z dodanostjo; to je, agregat snovi vplivan z dodanostjo, agregat občutka vplivan z dodanostjo, agregat zaznave vplivan z dodanostjo, agregat tvorb vplivan z dodanostjo in agregat zavedanja vplivan z dodanostjo?”

“To, menihi, je pet agregatov vplivanih z dodanostjo; to je, agregat snovi vplivan z dodanostjo … in agregat zavedanja vplivan z dodanostjo.”

Rekoč, “Dobro, častiti gospod,” se je menih navdušil in razveselil besed Blaženega. Potem mu je postavil naslednje vprašanje:

5. Toda, častiti gospod, v čem je teh pet agregatov vplivanih z dodanostjo zasidrano?”

“Teh pet agregatov vplivanih z dodanostjo je zasidranih v želji,[3] menih.”

6. “Častiti gospod, je dodanost isto, kot je teh pet agregatov vplivanih z dodanostjo, ali je vplivanje nekaj ločenega od petih agregatov vplivanih z dodanostjo?”[4]

“Menih, dodanost ni niti isto kot je teh pet agregatov vplivanih z dodanostjo niti je vplivanje nekaj ločenega od petih agregatov vplivanih z dodanostjo. Želja in poželenje z ozirom na pet agregatov vplivanih z dodanostjo, to je tukaj dodanost.”

7. “Toda, častiti gospod, ali je lahko različnost v želji in poželenju z ozirom na teh pet agregatov, ki so vplivani z dodanostjo?”

“To je lahko, menih,” je rekel Blaženi. “Tako, menih, nekdo tako razmišlja: ‘Naj bo moja snov takšna v prihodnosti; naj bo moj občutek takšen v prihodnosti; naj bo moje zaznavanje takšno v prihodnosti; naju bodo moje tvorbe takšne v prihodnosti; naj bo moje zavedanje takšno v prihodnosti.’ Tu je različnost v želji in poželenju z ozirom na teh pet agregatov, ki so vplivani z dodanostjo.”

8. “Toda, častiti gospod, na kakšen način se izraz ‘agregati’ uporabi na agregate?”

“Menih, vsaka vrsta snovi, bodisi v preteklosti ali sedanjosti, notranje ali zunanje, groba ali fina, manjvredna ali večvredna, daleč ali blizu – to je agregat snovi. Vsaka vrsta občutka, bodisi … daleč ali blizu – to je agregat občutka. Vsaka vrsta zaznave, bodisi … daleč ali blizu – to je agregat zaznave. Vsaka vrsta tvorb, bodisi … daleč ali blizu – to je agregat tvorb. Vsaka vrsta zavedanja, bodisi … daleč ali blizu – to je agregat zavedanja. Na ta način, menih, se izraz ‘agregat’ uporabi na agregate.”

9. “Kaj je vzrok in pogoj, častiti gospod, za manifestacijo agregata snovi? Kaj je vzrok in pogoj za manifestacijo agregata občutka … agregata zaznave … agregata torb … agregata zavedanja?”

“Štirje veliki elementi, menih, so vzrok in pogoj za manifestacijo agregata snovi. Kontakt je vzrok in pogoj za manifestacijo agregata občutka. Kontakt je vzrok in pogoj za manifestacijo agregata zaznave. Kontakt je vzrok in pogoj za manifestacijo agregata tvorb. Mentalnost-snovnost je vzrok in pogoj za manifestacijo agregata zavedanja.’[5]

10. Častiti gospod, kako nastane pogled osebnosti?”[6]

“Menih, nepoučena navadna oseba, ki nima spoštovanja do plemenitih in je nevešča in nedisciplinirana v njihovi Dhammi, ki nima spoštovanja do pravih ljudi in je nevešča in nedisciplinirana v njihovi Dhammi, ima snov kot sebstvo ali kot da ima sebstvo v oblasti snov ali kot da je snov v sebstvu ali kot da je sebstvo v snovi. On ima občutek kot da je sebstvo … zaznavo kot da je sebstvo … tvorbe kot da so sebstvo … zavedanje kot da je sebstvo ali kot da ima sebstvo v oblasti zavedanje ali kot da je zavedanje v sebstvu ali sebstvo kot da je v zavedanju. Tako nastane pogled osebnosti.”

11. “Toda, častiti gospod, kako pogled osebnosti ne nastane?”

“Menih, dobro poučeni plemeniti učenec, ki spoštuje plemenite in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, ki spoštuje prave ljudi in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, nima snovi kot da je sebstvo ali kot da ima sebstvo v oblasti snov ali kot da je snov v sebstvu ali kot da je sebstvo v snovi. On nima občutka kot da je sebstvo ... zaznave kot da je sebstvo … tvorb kot da so sebstvo … zavedanja kot da je sebstvo ali kot da je sebstvo v oblasti zavedanja ali kot da je zavedanje v sebstvu ali kot da je sebstvo v zavedanju. Tako pogled osebnosti ne nastane.”

12. “Kaj, častiti gospod, je zadovoljitev, kaj je nevarnost in kaj je pobeg v primeru snovi? Kaj je zadovoljitev, kaj je nevarnost in kaj je pobeg v primeru občutka … v primeru zaznave … v primeru tvorb … v primeru zavedanja?”

“Prijetnost in veselje, menih, ki nastane v odvisnosti od snovi – to je zadovoljitev v primeru snovi. Snov je nestalna, je trpljenje in predmet sprememb – to je nevarnost v primeru snovi. Odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in poželenja po snovi – to je pobeg v primeru snovi.

Prijetnost in veselje, ki nastaneta v odvisnosti od občutka … v odvisnosti od zaznave … v odvisnosti od tvorb … v odvisnosti od zavedanja - to je nevarnost v primeru zavedanja. Zavedanje je nestalno, je trpljenje in predmet sprememb - to je nevarnost v primeru zavedanja. Odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in poželenja po zavedanju - to je pobeg v primeru zavedanja.”

13. “Častiti gospod, kako veš, kako vidiš, da z ozirom na to telo z njegovim zavedanjem in vsemi zunanjimi znaki, ni proizvajanja sebstva, proizvajanja mojega in podpornih nagnjenj za ponos?”

“Menih, vsako vrsto snovi, vse, bodisi preteklo ali sedanjo, notranjo ali zunanjo, grobo ali fino, manjvredno ali večvredno, daleč ali blizu – vso snov vidiš kot dejansko je, s primerno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Vsako vrsto občutka, karkoli … Vsako vrsto zaznave, karkoli … Vsako vrsto tvorb, karkoli … Vsako vrsto zavedanja, karkoli … vidiš vse zavedanje kot dejansko je, s primerno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko veš in vidiš to z ozirom na to telo s svojim zavedanjem in vsemi zunanjimi znamenji, tam ni proizvajanja sebstva, proizvajanja mojega ali podpornih nagnjenj za ponos.”

14. Potem je v umu nekega meniha nastala ta misel: “Tako, izgleda, da snov ni sebstvo, občutek ni sebstvo, zaznava ni sebstvo, tvorbe niso sebstvo, zavedanje ni sebstvo. Na katero sebstvo, potem, bodo vplivala dejanja narejena z nesebstvom ?”[7]

Blaženi je, poznavajoč njegov um in misel v umu tega meniha, tako nagovoril menihe: “Možno je, menihi, da neki zapeljani mož tukaj, otopel in neveden, s svojim umom obvladanim s hrepenenjem lahko misli, da on lahko prekaša učiteljev predpis: ‘Tako, izgleda, da snov ni sebstvo … zavedanje ni sebstvo. Na katero sebstvo, potem, bodo vplivala dejanja narejena z nesebstvom?’ Sedaj, menihi, vas sem vadil skozi spraševanje v različnih priložnostih z ozirom na različne stvari.

15. Menihi, kaj mislite? Je snov stalna ali nestalna?” - “Nestalna, častiti gospod.” – Je to, kar je nestalno, trpljenje ali zadovoljnost?” - “Trpljenje, častiti gospod.” - “Je to, kar je nestalno, trpljenje in predmet sprememb, primerno, da se jemlje tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, častiti gospod.”

“Menihi, Kaj mislite: Je občutek … zaznava … tvorbe … zavedanje stalno ali nestalno?” - “Nestalno, častiti gospod.” - “Je to, kar je nestalno trpljenje ali zadovoljnost?” - “Trpljenje, častiti gospod.” - “ Je to, kar je nestalno, trpljenje in predmet sprememb, primerno, da se jemlje tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, častiti gospod.”

16. “Torej, menihi, vsako vrsto snovi, vse, bodisi preteklo ali sedanjo, notranjo ali zunanjo, grobo ali fino, manjvredno ali večvredno, daleč ali blizu – vso snov vidiš kot dejansko je, s primerno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Vsako vrsto občutka, vse … Vsako vrsto zaznave, vse … Vsako vrsto tvorb, vse … Vsako vrsto zavedanja, vse … vidiš vse zavedanje kot dejansko je, s primerno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’

17. Ko tako vidi, dobro poučeni plemeniti učenec postane razočaran s snovjo, razočaran z občutkom, razočaran z zaznavo, razočaran s tvorbami, razočaran z zavedanjem.

18. Ko je razočaran, postane brezstrasten. Skozi razstrastenje [njegovega uma] je osvobojen. Ko je osvobojen, pride vedenje: ‘Osvoboditev.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.. Sedaj, ko je bil govorjeno to učenje, skozi ne-dodanost uma, je šestdesetih menihov bilo osvobojenih vplivov.

 

Opombe


[1] Petnajsti dan štirinajstdnevja.

[2] Op.p.: dodanost (pali: upādāna – dobesedno gorivo oz. nekaj, kar omogoča delovanje nekega procesa). V tej zvezi se na osnovni predmet želje z našo čutnostjo in napačnimi pogledi prilepi oz. naveže še naša ideja (dejansko naša predpostavka oz. dodanost) o tem predmetu. Tako si privzamemo idejo o nečem, kar pa v resnici lahko zaradi naše dodanosti odstopa od dejanskega stanja in je zato to popačeno oz. iluzija. Upādāna je tudi deveti člen v verigi odvisnosti nastajanja. Več v SN 12.2.

[i3] Chandamūlaka. MA olepša chando (želja, namen, volja) s taṇho ( hrepenenjem, žejo po...), ki je izvor trpljenja, ki je vključen v pet agregatov.

[4] Kot v MN 44.6.

[5] V agregatu snovi je vsak od štirih velikih elementov pogoj za druge tri in za izpeljane snovi. Kontakt je pogoj za vsakega od treh srednjih agregatov, kot je bilo rečeno: “Ko si v stiku, čutiš, menihi; ko si v stiku, zaznavaš; ko si v stiku deluješ z željami” (SN 35:93/iv.68). MA razloži, da so v trenutku doumevanja snovni pojav in trije mentalni agregati, ki nastanejo, mentalnost-snovnost, ki je pogoj za ponovno rojstvo zavedanja. Med življenjem so fizične čutne sposobnosti in predmeti čutenja skupaj s tremi mentalnimi agregati, ta mentalnost-snovnost, ki je pogoj za čutno zavedanje.

[6] Kot v MN 44.7-8.

[7] Izgleda, da je imel ta menih težave v razumevanju kako lahko kamma napravi rezultate brez sebstva, ki bi jih sprejelo.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.