(MN 111) Anupada Sutta – Eno za drugim, kot se zgodi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, Sāriputta je pameten; Sāriputta je zelo moder; Sāriputta ima obširno modrost; Sāriputta ima radostno modrost; Sāriputta ima hitro modrost; Sāriputta ima globoko modrost; Sāriputta ima predirno modrost. Med polovico meseca, menihi, je Sāriputta dobil vpogled v stanja eno za drugim, kot so se ta zgodila.[1] Sāriputtov vpogled v stanja eno za drugim, kot so se zgodila, je bil ta:

3. Menihi, odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj je Sāriputta vstopil in bival v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote.

(PRVA DŽHᾹNA)

4. In stanja v prvi džhāni – misel, razmišljanje, zadovoljstvo, prijetnost in poenotenje uma; kontakt, občutek, zaznava, namen in um; navdušenje, odločnost, prizadevnost, pozornost, mirnodušnost in osredotočenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so se zgodila;[2] znana so mu da nastanejo, da so prisotna, da izginejo. On razume: ‘Resnično, ta stanja niso bila in pridejo v bivanje; so bila in izginejo.’ Z ozirom na ta stanja je bival, ne da bi ga kaj privlačilo, odbijalo, neodvisen, ločen, svoboden, razdružen, z umom brez ovir.[3] On je razumel: ‘Tu je pobeg onstran,’ in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.[4]

5. Poleg tega, menihi, z umirjanjem misli in razmišljanja je Sāriputta vstopil in bival v drugi džhāni, kar ima samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti.

(DRUGA DŽHᾹNA)

6. In stanja v drugi džhāni - samozavest, zadovoljstvo, prijetnost in poenotenje uma; kontakt, občutek, zaznava, namen in um; navdušenje, odločnost, prizadevnost, pozornost, mirnodušnost in osredotočenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so se zgodila; znana so mu da nastanejo, da so prisotna, da izginejo . On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.

7. Poleg tega, menihi, z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva, je Sāriputta bival v mirnodušnosti in pozoren in popolnoma zavesten in še vedno s čutenjem prijetnosti s telesom, vstopil in bival v tretji džhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, ta, ki biva v sreči.’

(TRETJA DŽHᾹNA)

8. In stanja v tretji džhāni - mirnodušnost, prijetnost, pozornosti, popolno zavedanje in poenotenje uma; kontakt, občutek, zaznava, namen in um; navdušenje, odločnost, prizadevnost, pozornost, mirnodušnost in osredotočenost – ta stanja je določil enega za drugim, kot so se zgodila; znana so mu da nastanejo, da so prisotna, da izginejo . On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.

(ČETRTA DŽHᾹNA)

9. Poleg tega, menihi, z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti je Sāriputta vstopil in bival v četrti džhāni, ki je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

10. In stanja v četrti džhāni - mirnodušnost, niti neprijeten niti prijeten občutek, umska brezbrižnost zaradi mirnosti, čistost pozornosti in poenotenje uma; kontakt, občutek, zaznava, namen in um; navdušenje, odločnost, prizadevnost, pozornost, mirnodušnost in osredotočenost – ta stanja je določil eno za drugim, kot so se zgodila; znana so mu bila, ko so nastala, znana so mu bila, ko so bila prisotna, znana, ko so izginila. On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.

(NESKONČNI PROSTOR)

11. Poleg tega, menihi, s popolnim obvladanjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnih vtisov z nepozornostjo do zaznav raznolikosti, z zavedanjem, da ‘prostor je neskončen,’ je Sāriputta vstopil in bival v področju neskončnega prostora.

12. In stanja v področju neskončnega prostora – zaznava področja neskončnega prostora in poenotenje uma; kontakt, občutek, zaznava, namen in um; navdušenje, odločnost, prizadevnost, pozornost, mirnodušnost in osredotočenost – ta stanja je določil eno za drugim, kot so se zgodila; znana so mu bila, ko so nastala, znana so mu bila, ko so bila prisotna, znana, ko so izginila. On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.

(PODROČJE NESKONČNE ZAVESTI)

13. Poleg tega, menihi, s popolnim obvladovanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘je zavest neomejena,’ je Sāriputta vstopil in bival v področju neskončne zavesti.

14. In stanja v področju neskončne zavesti – zaznava področja neskončne zavesti in poenotenje uma; kontakt, občutek, zaznava, namen in um; navdušenje, odločnost, prizadevnost, pozornost, mirnodušnost in osredotočenost – ta stanja je določil eno za drugim, kot so se zgodila; znana so mu bila, ko so nastala, znana so mu bila, ko so bila prisotna, znana, ko so izginila. On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.

(PODROČJE NIČNOSTI)

15. Poleg tega, menihi, s popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tam ni ničesar,’ je Sāriputta vstopil in bival v področju ničnosti.

16. In stanja v področju ničnosti – zaznava področja ničnosti in poenotenje uma; kontakt, občutek, zaznava, namen in um; navdušenje, odločnost, prizadevnost, pozornost, mirnodušnost in osredotočenost – ta stanja je določil eno za drugim, kot so se zgodila; znana so mu bila, ko so nastala, znana so mu bila, ko so bila prisotna, znana, ko so izginila. On je razumel: … in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.

(PODROČJE NITI ZAZNAVANJA NITI NEZAZNAVANJA)

17. Poleg tega, menihi, s popolnim obvladanjem področja ničnosti, je Sāriputta vstopil in bival v področju niti zaznavanja niti nezaznavanja.

18. Iz tega dosežka je izšel pozoren. Ko je tako naredil, je kontempliral pretekla stanja, ki so prenehala in se spremenila: ‘Tako resnično, ta stanja, niso bila in so prišla v bivanje; so bila in so izginila.’ Ta stanja ga niso privlačila, niso odbijala in je bival neodvisen od njih, ločen, prost, razdružen, z umom brez ovir. On je razumel: ‘Tu je pobeg onstran,’ in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da to obstaja.

(PRENEHANJE ZAZNAVANJA IN OBČUTKOV)

19. Poleg tega, menihi, s popolnim obvladanjem področja niti zaznavanja niti nezaznavanja, je Sāriputta vstopil in bival v prenehanju zaznavanja in občutkov. In njegovi vplivi so bili uničeni z njegovim gledanjem z modrostjo.

20. Iz tega dosežka je izšel pozoren. Ko je tako naredil, se je spomnil preteklih stanj, ki so prenehala in se spremenila: ‘Resnično, teh stanj ni bilo in so prišla v bivanje; so bila in so izginila.’ Ta stanja ga niso privlačila, niso odbijala in je bival neodvisen od njih, ločen, prost, razdružen, z umom brez ovir. On je razumel: ‘Tu je pobeg onstran,’ in z negovanjem tega [dosežka] je potrdil, da tega ni.[5]

21. Menihi, pravilno rečeno, je bilo treba reči komerkoli: ‘On je dosegel mojstrstvo in popolnost v plemeniti kreposti, dosegel mojstrstvo in popolnost v plemeniti zbranosti, dosegel mojstrstvo in popolnost v plemeniti modrosti, dosegel mojstrstvo in popolnost v plemeniti osvoboditvi,’ kar bi se za Sāriputto resnično lahko reklo.

22. Menihi, pravilno rečeno, če bi bilo treba reči o komerkoli: ‘On je sin Blaženega, rojen iz njegovih prsi, rojen iz njegovih ust, rojen iz Dhamme, ustvarjen z Dhammo, dedič v Dhammi, ne dedič v materialnih stvareh,’ bi to po pravici rekli o Sāriputti.

23. Menihi, kolo Dhamme, ki je brez primerjave, je zagnal v vrtenje Tathāgata in ga naprej pravilno vrti Sāriputta.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] MA razloži, da je razvil vpogled v stanja v zaporedju z načinom meditativnih dosežkov in dejavnikov džhāne, kot bo razložil. Čas dveh tednov se nanaša od časa, ko je Buddha posvetil častitega Sāriputto, pa do dosege arahantstva, ko je poslušal Buddho, kot razlaga razumevanja občutkov Dīghanakha (glej MN 74.14).

[2] Prvih pet stanj na seznamu so dejavniki džhāne, lastni prvi džhāni; stanja ki sledijo so dodatne komponente, ki vsaka izvaja svojo individualno funkcijo znotraj džhāne.

[3] Vsi ti termini kažejo na začasno potlačitev ovir z močjo džhāne, ne pa popolno osvoboditev od onesnaženj, skozi njihovo izkoreninjenje z najvišjo potjo, kar pa častiti Sāriputta mora še doseči.

[4] “Pobeg onstran” (uttariṃ nissaraṇaṁ) je naslednji višji dosežek, druga džhāna.

[5] Spoznanje, da “ni pobega onstran” je dosega arahantstva.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2018, rev. julij 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana