(MN 112) Chabbisodhana Sutta – Šestkratna čistost

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Menihi, menih razglasi svojo končno vednost takole: ‘Jaz razumem: Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence’.

(ŠTIRI VRSTE IZRAŽANJA)

3. Besed tega meniha ne bi smeli niti odobriti niti ne odobriti. Brez odobritve ali ne odobritve, bi mu morali postaviti to vprašanje: ‘Prijatelj, obstajajo štiri vrste izražanja, ki jih je pravilno proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katere štiri? Pove se tisto kar je videno tako kot je videno; pove se tisto kar je slišano tako kot je slišano; pove se tisto kar je zaznano tako kot je zaznano; o ozaveščenem se govori tako kot je ozaveščeno. To, prijatelj, so štiri vrste izražanja, ki jih je pravilno razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve, kako on vidi, glede na te štiri vrste izražanja, da je brez predpostavke njegov um osvobojen vplivov?’

4. Menihi, ko je menih ta, ki ima uničene vplive, ki je živel sveto življenje, napravil, kar je bilo potrebno, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil ovire eksistence in je popolnoma osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, glede na videno, jaz bivam neočaran, neodbojen, neodvisen, ločen, svoboden, razkrojen, z umom, v katerem so ovire odstranjene. Glede na slišano … Glede na zaznano ... Glede na ozaveščeno, jaz bivam neočaran, neodbojen, neodvisen, ločen, svoboden, razkrojen, z umom, v katerem so ovire odstranjene. S tako vednostjo, takim videnjem, z ozirom na te štiri vrste izraza, je brez predpostavke moj um osvobojen vplivov.’

5. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

(PET AGREGATOV)

‘Prijatelj, obstaja pet agregatov, na katere vpliva predpostavka, kar je upravičeno razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katerih pet? To so: agregat snovi na katerega vpliva predpostavka, agregat občutka na katerega vpliva predpostavka, agregat zaznave na katerega vpliva predpostavka, agregat tvorb na katerega vpliva predpostavka in agregat zavesti na katerega vpliva predpostavka. To, prijatelj, je pet agregatov na katere vpliva predpostavka, kar je upravičeno proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve, kako on vidi, glede na teh pet agregatov na katere vpliva predpostavka, da je brez predpostavke njegov um osvobojen vplivov?’

6. Menihi, ko je menih ta, ki ima vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, ko sem spoznal, da je snov šibka, da propada in v njej ni zadovoljstva, z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo, in z odrekanjem privlačnosti in predpostavk glede snovi, mentalnih stališč, vdanosti in podpornih nagnjenj glede na snov sem razumel, da je moj um osvobojen.

‘Prijatelji, ko sem spoznal, da je občutek … Ko sem spoznal, da je zaznava … Ko sem spoznal, da so tvorbe … Ko sem spoznal, da je zavest šibka, da propada in v njej ni zadovoljstva, z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo, in z odrekanjem privlačnosti in predpostavk glede zavesti, mentalnih stališč, vdanosti in podpornih nagnjenj glede na zavest sem razumel, da je moj um osvobojen.

‘S tako vednostjo, takim videnjem, z ozirom na pet agregatov na katere vpliva predpostavka, je brez predpostavke moj um osvobojen vplivov.’

7. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

(ŠEST ELEMENTOV)

‘Prijatelj, obstaja šest elementov, ki jih je upravičeno razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katerih šest? Obstaja element zemlje, element vode, element ognja, element zraka, element prostora in element zavesti. To, prijatelj, je šest elementov, ki jih je upravičeno razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve, kako on vidi, glede na teh šest elementov, da je brez predpostavke njegov um osvobojen vplivov?’

8. Menihi, ko ima menih vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, jaz sem obravnaval element zemlje kot nesebstvo, z nesebstvom, ki temelji na elementu zemlje.[1] In z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem privlačnosti in predpostavke, ki temelji na elementu zemlje, mentalnih stališč, vdanosti in podpornih nagnjenj, ki temeljijo na elementu zemlje sem razumel, da je moj um osvobojen.

‘Prijatelji, obravnaval sem element vode … element ognja … element zraka … element prostora … element zavesti kot nesebstvo, z nesebstvom, ki temelji na elementu zavesti. In z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem privlačnosti in predpostavke, ki temelji na elementu zavesti, mentalnih stališč, privrženosti in podpornih nagnjenj, ki temeljijo na elementu zavesti sem razumel, da je moj um osvobojen.

‘S tako vednostjo, takim videnjem, z ozirom na šest elementov na katere vpliva predpostavka, je brez predpostavke moj um osvobojen vplivov.’

9. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

(ŠEST NOTRANJIH IN ZUNANJIH PODROČIJ)

‘Toda, prijatelj, obstaja šest notranjih in zunanjih področij upravičeno razglašenih od Blaženega, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katerih šest? To so oko in oblike, uho in zvoki, nos in vonji, jezik in okusi, telo in tipnosti, um in pojavi. Teh, prijatelj, šest notranjih in zunanjih področij je upravičeno proglasil Blaženi, ki zna in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve in kako on vidi, glede teh šestih notranjih in zunanjih področij, tako da je brez predpostavke njegov um osvobojen vplivov?’

10. Menihi, ko ima menih vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem želje, poželenja, navdušenja, privlačnosti in predpostavk in mentalnih stališč, vdanosti in podpornih nagnjenj z ozirom na oko, oblike, očesno zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi očesno zavest, sem razumel, da je moj um osvobojen.[2]

‘Z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo, in odrekanjem želje, poželenja, navdušenja, privlačnosti in predpostavk in mentalnih stališč, vdanosti in podpornih nagnjenj z ozirom na uho, zvoke, ušesno zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi ušesno zavest … z ozirom na nos, vonjave, nosno zavest in stvari ozaveščenih [z umom] skozi nosno zavest … z ozirom na jezik, okuse, jezično zavest in stvari ozaveščenih [z umom] skozi jezično zavest … z ozirom na telo, tipnosti, telesno zavest in stvari ozaveščenih [z umom] skozi telesno zavest … z ozirom na um, pojave, umsko zavest in stvari ozaveščenih [z umom] skozi umsko zavest, sem razumel, da je moj um osvobojen.

‘S tako vednostjo, takim videnjem, z ozirom na šest notranjih in zunanjih področij na katere vpliva predpostavka, je brez predpostavke moj um osvobojen vplivov.’

11. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

(USTVARJANJE JAZA)

‘Toda, prijatelj, kako častiti ve, kako on vidi, da je z ozirom na to telo z njegovo zavestjo in vsemi zunanjimi znaki, bilo ustvarjanje jaza, ustvarjanje mojega in podpornih nagnjenj do domišljanja v njem izkoreninjeno?’[3]

12. Menihi, ko ima menih vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, prej ko sem živel družinsko življenje, sem bil neveden. Potem me je Tathāgata ali njegov učenec učil Dhammo. Ko sem poslušal Dhammo, sem pridobil zaupanje v Tathāgato. Ko sem imel to zaupanje, sem menil: “Življenje doma je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumeno oblačilo in grem od doma v brezdomstvo.” Kasneje, ko sem opustil majhno ali veliko bogastvo, opustil majhen ali velik krog sorodnikov, sem si obril svoje lase in brado, si nadel rumeno oblačilo in odšel naprej od doma v brezdomstvo.

13. ‘Ko sem tako šel naprej in imel meniško šolanje in način življenja, sem se z opustitvijo ubijanja živih bitij vzdržal ubijanja živih bitij; s palico in orožjem odloženim na stran, sem zavestno in milostno bival sočuten do vseh živih bitij. Z opustitvijo jemanja tega, kar ni dano, sem se vzdržal jemanja tega, kar ni dano; jemljem samo to, kar je dano, pričakujem le to, kar je dano, ko ne kradem, bivam v čistosti. Z opustitvijo življenja, ki ni v celibatu, se držim celibata, živim ločeno, se vzdržim vulgarne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo napačnega govora se vzdržim napačnega govora; govorim resnico, se držim resnice, sem vreden zaupanja in zanesljiv, sem ta, ki ni goljuf sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdržim zlonamernega govora; drugje ne ponavljam, kar sem slišal tukaj, z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od teh, niti ne ponavljam tem ljudem, kar sem slišal nekje, z namenom, da razdvajam [te ljudi] od teh; tako sem tisti, ki združuje te, ki so razdeljeni, zagovornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli v slogi, sem govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, se vzdržim osornega govora; govorim takšne besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeče, saj gredo do srca, so vljudne, ki si jih veliko želi in so mnogim prijetne. Z opustitvijo ogovarjanja se vzdržim ogovarjanja; govorim ob pravem času, govorim kar so dejstva, govorim o tem kar je dobro, govorim o Dhammi in disciplini; ob pravem času govorim takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne, koristne.

Vzdržim se poškodovanja semen in rastlin. Prakticiram hranjenje enkrat na dan, se vzdržim hranjenja ponoči in zunaj pravilnega časa. Vzdržim se plesa, petja, glasbe in gledaliških predstav. Vzdržim se nošenja okrasnih vencev, olepševanja sebe z vonjavami in olepševanja sebe z mažami. Vzdržim se visokih in velikih ležišč. Vzdržim se sprejemanja zlata in srebra. Vzdržim se sprejemanja surovega žita. Vzdržim se sprejemanja surovega mesa. Vzdržim se sprejemanja žensk in deklet. Vzdržim se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdržim se sprejemanja koz in ovc. Vzdržim se sprejemanja perutnine in prašičev. Vzdržim se sprejemanja slonov, goveda, konjev in kobil. Vzdržim se sprejemanja polj in zemlje. Vzdržim se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdržim se kupovanja in prodajanja. Vzdržim se lažnih uteži, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdržim se goljufanja, varanja in sleparstva. Vzdržim se poškodovanja, umorov, vezanja, razbojništva, plenjenja in nasilja.

14. Postanem zadovoljen z oblačili za zaščito telesa in z miloščino, da napolnim svoj trebuh in kamorkoli grem, odločim jaz, da vzamem s sabo samo to. Prav tako kot ptica, kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi jaz postanem zadovoljen z oblačili s katerimi zaščitim svoje telo in z miloščino, da napolnim svoj trebuh, in kamorkoli grem, odločim jaz, da vzamem samo to s sabo. Ko imam ta agregat plemenite kreposti, doživim v sebi blaženost, da sem brezhiben.

15. Ko vidim obliko z očmi, se ne oprimem njenih znakov in značilnosti. Če pustim sposobnost oči nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, zato prakticiram pot njihove zadržanosti, stražim sposobnost oči, se zavežem zadržanosti sposobnosti oči. Ko slišim zvok z ušesi … Ko vonjam vonj z nosom … Ko okušam okus z jezikom … Ko tipam otipljivosti s telesom … Ko spoznavam pojav z umom, se ne oprimem njegovih znakov in značilnosti. Če pustim sposobnost uma nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, zato prakticiram pot svoje zadržanosti, stražim sposobnost uma, se zavežem zadržanosti sposobnosti uma. Ko imam to plemenito zadržanost sposobnosti, doživljam v sebi blaženost neomadeževanosti.

16. Jaz postanem ta, ki deluje z zavedanjem ko grem naprej in se vračam; ki deluje z zavedanjem ko gledam naprej in gledam stran; ki deluje z zavedanjem ko upogibam in raztegujem svoje ude; ki deluje z zavedanjem ko nosim svoja oblačila in nosim svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje z zavedanjem ko jem, pijem, požiram hrano in jo okušam; ki deluje z zavedanjem ko odvajam blato in uriniram; ki deluje z zavedanjem ko hodim, stojim, sedim, zaspim, se zbudim, govorim in sem tiho.

17. Ko imam ta agregat plemenite kreposti in to plemenito zadržanost sposobnosti in ko imam to plemenito pozornost in zavedanje, se zatečem k osamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

18. Po vrnitvi s poti, na kateri sem zbral hrano, po kosilu, sedem, prekrižam noge, vzravnam svoje telo in se posvetim pozornosti. Z opustitvijo želja po svetu, bivam z umom prostim želja; očistim svoj um želja. Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva, bivam z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; očistim svoj um zlovoljnosti in sovraštva. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, bivam prost od otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; očistim svoj um otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in obžalovanja, bivam prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; očistim svoj um nemira in obžalovanja. Z opustitvijo dvoma, bivam tako, da grem preko dvoma, nisem zmeden glede koristnih stanj; svoj um sem očistil dvoma.

19. ‘Ko sem tako zapustil teh pet ovir, nepopolnosti uma, ki slabijo modrost, sem odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, vstopil in bival v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. Z umirjanjem misli in razmišljanja, sem vstopil in bival v drugi džhāni … Z ugašanjem, kot tudi od navdušenja… sem vstopil in bival v tretji džhāni … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … sem vstopil in bival v četrti džhāni, kar je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

20. ‘Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, sem ga usmeril k znanju o uničenju vplivov. Direktno sem vedel, kako dejansko je: “To je neprijetnost” … “To je izvor neprijetnosti” … “To je prenehanje neprijetnosti” … “To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.” Direktno vedel, kot dejansko je: “To so vplivi” … “To je izvor vplivov” … “To je prenehanje vplivov” … “To je pot, ki vodi do prenehanje vplivov.”

21. ‘Ko sem vedel in videl na ta način, je bil moj um osvobojen vpliva želje po čutnosti, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko sem bil osvobojen, je prišlo vednost: “Osvobojeno je.” Direktno sem vedel: “Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje eksistence.”

‘S takšno vednostjo, takšnim videnjem, prijatelji, je bilo z ozirom na to telo z njegovo zavestjo in vsemi zunanjimi znaki, ustvarjanje jaza, ustvarjanje mojega in podpornih nagnjenj do domišljanja, v meni izkoreninjeno.’

22. Rekoč ‘dobro,’ menihi, se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko to naredi, bi mu moral reči: ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, prijatelj, da vidimo takšnega tovariša v svetemu življenju, kot je častiti.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

Opombe

[1] MA: Prva fraza negira jemanje elementa zemlje kot da je sebstvo, druga pa negira jemanje materialnih in mentalnih dejavnikov kot sebstva. Ista metoda je uporabljena za ostale elemente.

[2] Besedilo se zdi nepotrebno pri omenjanju obeh, oblik (rūpā) in ozaveščenih stvari (z umom) skozi zavestjo očesa. MA omeni dve možnosti kot rešitev problema. Ena je, da se “oblike” nanašajo na vidne stvari, ki dejansko vstopijo v ozaveščanje (kognicijo), “stvari spoznane … ”vidne stvari, ki izginejo, ne da bi bile spoznane. Druga možnost je, da je prejšnji izraz za vse oblike, brez razlik, zadnji pa da je za tri mentalne agregate, ki delujejo v skladu z zavestjo očesa.

[3] MA razloži “ustvarjanje jaza” (ahankāra) kot domišljavost in “ustvarjanje mojega” (mamankāra) kot lakomnost. “Vsi zunanji znaki” (nimitta) so zunanji predmeti.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2018, rev. avgust 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana