(MN 114) Sevitabbāsevitabba Sutta – Gojiti in ne gojiti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.” — “Prijatelj,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom učenje o tem, kaj se naj goji in kaj se naj ne goji. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

(PRVA RAZLAGA)

3. “Menihi, ravnanje s telesom je dveh vrst: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In ravnanje s telesom je bodisi eno ali drugo. Ravnanje v govoru je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In ravnanje v govoru je bodisi eno ali drugo. Ravnanje v mislih je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In ravnanje v mislih je bodisi eno ali drugo. Nagnjenost misli je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj jo goji ali takšno, ki se naj je ne goji. In nagnjenost misli je bodisi eno ali drugo. Pridobivanje zaznav je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In pridobivanje zaznav je bodisi eno ali drugo. Pridobivanje pogleda je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In pridobivanje pogleda je bodisi eno ali drugo. Pridobivanje individualnosti je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In pridobivanje individualnosti je bodisi eno ali drugo.”

(PRVA TEMELJITA RAZLAGA)

4. Ko je bilo to rečeno, je častiti Sāriputta rekel Blaženemu: “Častiti gospod, jaz razumem, da je izčrpen pomen govora Blaženega, ki ga je na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen, takšen:

5. ‘Menihi, ravnanje s telesom je dveh vrst: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In ravnanje s telesom je bodisi eno ali drugo.’ Tako je rekel Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšno ravnanje s telesom, ki povzroči povečanje slabih stanj in zmanjšanje dobrih stanj v tem, ki jih goji, se naj ne goji. Toda takšno ravnanje s telesom, ki povzroči zmanjšanje slabih stanj in povečanje dobrih stanj v njem, ki ga goji, se naj goji.

In kakšna vrsta ravnanja s telesom povzroči, da se povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako nekdo ubija živa bitja; je morilec, krvavih rok, povzroča udarce in nasilje, je neusmiljen do živih bitij. On vzame kar ni dano; vzame s krajo premoženje in lastnino drugih v vasi ali v gozdu. Napačno se obnaša glede čutnosti; ima spolne odnose z žensko, ki je pod zaščito svoje matere, očeta, matere in očeta, brata, sestre ali sorodnikov, ki ima moža, ki je zaščitena z zakonom in celo s tisto, ki nosi ogrlico, kot simbolom zaroke. Takšno ravnanje s telesom povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšna vrsta ravnanja s telesom povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji? Tako se nekdo, ki je opustil ubijanje živih bitij, vzdrži ubijanja živih bitij; z odloženo palico in orožjem, nežno in prijazno, biva sočuten do vseh živih bitij. Z opuščanjem jemanja tega, kar ni dano, se vzdrži jemanja tega, kar ni dano; s krajo ne vzame premoženje in lastnino drugih v vasi ali v gozdu. Ko opusti napačno ravnanje v čutnosti, se vzdrži napačnega ravnanja v čutnosti; nima spolnih odnosov z žensko, ki je pod zaščito svoje matere, očeta, matere in očeta, brata, sestre ali sorodnikov, ki ima moža, ki je zaščitena z zakonom, ali s tisto, ki nosi ogrlico, kot simbolom zaroke. Takšno ravnanje s telesom povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, ravnanje s telesom je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In ravnanje s telesom je bodisi eno ali drugo.’

6. ‘Menihi, ravnanje v govoru je dveh vrst: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In ravnanje v govoru je bodisi eno ali drugo.’ Tako je rekel Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšno ravnanje v govoru, ki povzroča, da se povečajo slaba stanja in se dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji, se naj ne goji. Toda takšno govorno ravnanje, ki povzroča, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji, se naj goji.

In kakšna vrsta ravnanja v govoru povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako nekdo govori hinavsko; ko je vabljen na sodišče ali na srečanje ali k prisotnim svojim sorodnikom ali k svojemu cehu ali k prisotni kraljevi družini in je kot priča vprašan: ‘Torej, dobri človek, povej kar veš,’ in če ne ve, on pravi, ‘Jaz vem,’ ali če ve, on pravi, ‘Jaz ne vem’; ko ne vidi, pravi, ‘Jaz vidim,’ ali ko vidi, pravi, ‘Jaz ne vidim’; pri polni zavesti govori laži za svoje lastne namene ali za namene drugega ali za nek nepomembni posvetni namen. On govori zlonamerno; ponovi drugje to, kar je slišal tukaj z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od onih, ali ponovi tem ljudem to, kar je slišal nekje drugje z namenom, da razdvaja [te ljudje] od onih; tako je tisti, ki razdvaja te, ki so združeni, je ustvarjalec delitev, ki uživa v razprtijah, ki se veseli razprtij, se navdušuje nad razprtijami, je govorec besed, ki podpirajo razprtije. On govori osorno; govori besede, ki so grobe, trde, žaljive do drugih, neprijetne do drugih, ki mejijo na jezo, ne prispevajo k zbranosti. Ukvarja se s praznim klepetanjem; govori ob nepravem času, govori tisto, kar ni dejstvo, govori kar je nekoristno, govori v nasprotju z Dhammo in disciplino; ob napačnem času govori takšne besede, ki so ničvredne, nerazumne, nezmerne in nekoristne. Takšno ravnanje v govoru povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšne vrste ravnanja v govoru povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji? Tako nekdo opusti lažnivi govor, se vzdrži lažnivega govora; ko je vabljen na sodišče ali na srečanje ali k prisotnim svojim sorodnikom ali k svojemu cehu ali k prisotni kraljevi družini in je kot priča vprašan: ‘Torej, dobri človek, povej kar veš’ in če ta ne ve, pravi, ‘Jaz ne vem,’ ali če ve, pravi, ‘Jaz vem’; če ne vidi, pravi, ‘Jaz ne vidim,’ ali če vidi, pravi, ‘Jaz vidim’; pri polni zavesti ne govori laži za svoje lastne namene ali za namene drugih ali za nek nepomembni posvetni namen. Z opustitvijo zlonamernega govora se vzdrži zlonamernega govora; ne ponovi drugje tega, kar je slišal tukaj z namenom, da razdvaja [te ljudi] od onih, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar je slišal nekje drugje z namenom, da deli [te ljudje] od onih; tako je on tisti, ki združuje te, ki so razdvojeni, je podpornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli sloge, se navdušuje nad slogo, je govorec besed, ki podpirajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, se vzdrži osornega govora; govori take besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo v srce, so vljudne, so od mnogih zaželene in se z njimi mnogi strinjajo. Z opustitvijo praznega klepetanja se vzdrži praznega klepetanja; govori ob pravem času, govori kar so dejstva, govori o tem, kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori take besede, ki se jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne. Takšno ravnanje v govoru povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, ravnanje v govoru je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In ravnanje v govoru je bodisi eno ali drugo.’

7. ‘Ravnanje v mislih je dveh vrst: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In ravnanje v mislih je bodisi eno ali drugo.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšno ravnanje v mislih, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji, se naj ne goji. Toda takšno ravnanje v mislih, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji, se naj goji.

In kakšna vrsta ravnanja v mislih povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako je nekdo nevoščljiv; hrepeni po bogastvu in lastnini drugih: ‘Oh, naj bo to, kar pripada drugim, moje!’ Ali so njegove misli polne zlonamernosti in je naklonjen sovraštvu: ‘Naj bodo ta bitja pobita in zaklana, naj bodo iztrebljena, uničena ali propadla!’ Takšno ravnanje v mislih povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšna vrsta ravnanja v mislih povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji? Tako nekdo ni nevoščljiv; ne zavida bogastva in lastnine drugim, kot: ‘Oh, naj bo to, kar pripada drugim, moje!’ Njegove misli so brez zlonamernosti in brez sovraštva: ‘Naj bodo ta bitja brez sovraštva, trpljenja in tesnobe! Naj srečno živijo!’ Takšno ravnanje v mislih povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in da se dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, ravnanje v mislih je dveh vrst, pravim: takšno, ki se naj ga goji ali takšno, ki se naj ga ne goji. In ravnanje v mislih je bodisi eno ali drugo.’

8. ‘Nagnjenost misli je dveh vrst: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In nagnjenost misli je bodisi ena ali druga.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna nagnjenost misli, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji, se naj ne goji. Toda takšna nagnjenost misli, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji, se naj goji.

In kakšna vrsta nagnjenosti misli povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji? Tako je nekdo pohlepen in biva s svojimi mislimi prepojenimi s pohlepom; v njem je sovraštvo in biva s svojimi mislimi prepojenimi s sovraštvom; je krut in biva s svojimi mislimi prepojenimi s krutostjo. Takšno nagnjenost misli povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji.

In kakšna vrsta nagnjenosti misli povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji? Tako nekdo ni pohlepen in biva s svojimi mislimi ločenimi od pohlepa; je brez sovraštva in biva s svojimi mislimi ločenimi od sovraštva; ni krut in biva s svojimi mislimi ločenimi od krutosti. Takšno nagnjenost misli povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, nagnjenost misli je dveh vrst, pravim: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In nagnjenost misli je bodisi ena ali druga.’

9. ‘Pridobitev zaznave je dveh vrst: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In pridobitev zaznave je bodisi ena ali druga.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna pridobitev zaznave, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji, se naj ne goji. Toda takšna pridobitev zaznave, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji, se naj goji.

In kakšna vrsta pridobitve zaznave povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji? Tako je nekdo pohlepen in biva s svojo zaznavo prepojeno s pohlepnostjo; ima sovraštvo in biva s svojo zaznavo prepojeno s sovraštvom; je krut in biva s svojo zaznavo prepojeno s krutostjo. Takšna pridobitev zaznave povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji.

In kakšna vrsta pridobitve zaznave povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji? Tako nekdo ni pohlepen in biva s svojo zaznavo, ki je ločena od pohlepnosti; je brez sovraštva in biva s svojo zaznavo ločeno od sovraštva; ni krut in biva s svojim zaznavanjem ločenim od krutosti. Takšna pridobitev zaznave povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, pridobitev zaznave je dveh vrst, pravim: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In pridobitev zaznave je bodisi ena ali druga.’

10. ‘Pridobitev pogleda je dveh vrst: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In pridobitev pogleda je bodisi ena ali druga.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna pridobitev pogleda, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji, se naj ne goji. Toda takšna pridobitev pogleda, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji, se naj goji.

In kakšna vrsta pridobitve pogleda povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji? Tako ima nekdo takšen pogled: ‘Nič ni dano, nič ni darovano, nič žrtvovano; ni plodu ali rezultata dobrih ali slabih dejanj; ni ne tega, ne drugega sveta; ni ne matere ne očeta; ni bitij, ki so spontano ponovno rojena; ni dobrih in krepostnih asketov in brahminov na svetu, ki so se sami uresničili z direktno vednostjo in razodeli ta svet in drugi svet.’ Takšna pridobitev pogleda povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji.

In kakšna vrsta pridobitve pogleda povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji? Tako ima takšen pogled, kot je ta: ‘Obstaja tisto, kar je dano in kar je darovano in kar je žrtvovano; obstaja plod in rezultat dobrih in slabih dejanj; obstaja ta svet in drugi svet; obstajata mati in oče; obstajajo bitja, ki se spontano ponovno rodijo; v svetu obstajajo dobri in krepostni asketi in brahmini, ki so sebe uresničili z direktno vednostjo in razodeli ta svet in drugi svet.’ Takšna pridobitev pogleda povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, pridobitev pogleda je dveh vrst, pravim: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In pridobitev pogleda je bodisi ena ali druga.’

11. ‘Pridobitev individualnosti je dveh vrst: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In pridobitev individualnosti je bodisi eno ali drugo.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna pridobitev individualnosti, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji, se naj ne goji. Toda takšna pridobitev individualnosti, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji, se naj goji.

In kakšna vrsta pridobitve individualnosti povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji? Ko si ustvari pridobitev individualnosti, ki je predmet trpljenja, se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, mu preprečujejo, da bi opustil eksistenco.

In kakšna vrsta pridobitve individualnosti povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji? Ko ustvari pridobitev individualnosti, ki je brez trpljenja, se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, in mu omogočijo, da opusti eksistenco.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, pridobitev individualnosti je dveh vrst, pravim: takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj je ne goji. In pridobitev individualnosti je bodisi ena ali druga.’

12. Častiti gospod, jaz razumem, da je natančen pomen govora Blaženega, ki ga je na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen, takšen.”

(PRVA ODOBRITEV IN POVZETEK)

13. “Dobro, dobro, Sāriputta! Dobro je, da razumeš natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen, da je takšen.

14-20. (V teh točkah Buddha ponovi dobesedno §5-11, z zamenjavo “Sāriputta” za “častiti gospod” in “z mano” za “z Blaženim.”)

21. “Sāriputta, natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, se lahko jemlje tako.

(DRUGA RAZLAGA)

22. Sāriputta, oblike spoznane z očmi so dveh vrst: so takšne, ki se naj jih goji ali takšne, ki se naj jih ne goji. Zvoki spoznani z ušesi so dveh vrst: so takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji. Vonji spoznani z nosom so dveh vrst: so takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji. Okusi spoznani z jezikom so dveh vrst: so takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji. Tipnosti spoznane s telesom so dveh vrst: so takšne, ki se naj jih goji ali takšne, ki se naj jih ne goji. Pojavi v mislih spoznani z umom so dveh vrst: so takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji.”

(DRUGA TEMELJITA RAZLAGA)

23. Ko je bilo to rečeno, je častiti Sāriputta rekel Blaženemu: “Častiti gospod, jaz razumem, da je natančen pomen govora Blaženega, katerega je povedal na kratko, ne da bi razložil natančen pomen, takšen:

24. ‘Sāriputta, oblike spoznane z očmi so dveh vrst: so takšne, ki se naj jih goji ali takšne, ki se naj jih ne goji.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšne oblike spoznane z očmi, ki povzročajo, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih goji, se naj ne gojijo. Toda takšne oblike spoznane z očmi, ki povzročijo, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jih goji, se naj goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Sāriputta, oblike spoznane z očmi so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se naj jih goji ali takšne, ki se naj jih ne goji.’

25. ‘Zvoki spoznani z ušesi so dveh vrst’ …

26. ‘Vonji spoznani z nosom so dveh vrst’ …

27. ‘Okusi spoznani z jezikom so dveh vrst’ …

28. ‘Tipnosti spoznane s telesom so dveh vrst’ …

29. ‘Pojavi spoznani z umom so dveh vrst: takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšni pojavi, ki povzročijo, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih goji, se naj ne goji. Toda takšne pojave, spoznane z umom, ki povzročijo, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jih goji, se naj goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Pojavi spoznani z umom so dveh vrst, pravim: so takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji.’

30. Častiti gospod, jaz razumem, da je natančen pomen govora Blaženega, katerega je povedal na kratko, ne da bi razložil natančen pomen, takšen.”

(DRUGA ODOBRITEV IN POVZETEK)

31. “Dobro, dobro, Sāriputta! Dobro je, da razumeš natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen, da je takšen.

32-37. (V teh točkah Buddha ponovi dobesedno §§24-29, z nujnimi zamenjavami.)

38. Sāriputta, natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, se lahko jemlje tako.

(TRETJA RAZLAGA)

39. Sāriputta, oblačila so dveh vrst: so takšna, ki se naj jih goji ali takšna, ki se naj jih ne goji. Darovana hrane je dveh vrst, pravim: je takšna, ki se naj jo goji ali takšna, ki se naj jo ne goji. Kraji za bivanje so dveh vrst, pravim: so takšni, ki se naj jih goji ali takšni, ki se naj jih ne goji. Vasi so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se naj jih goji ali takšne, ki se naj jih ne goji. Občine so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se naj jih goji ali takšne, ki se naj jih ne goji. Mesta so dveh vrst, pravim: so takšna, ki se naj jih goji ali takšna, ki se naj jih ne goji. Pokrajine so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se naj jih goji ali takšne, ki se naj jih ne goji. Osebe so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se naj jih goji ali takšne, ki se naj jih ne goji.”

40. Ko je bilo to rečeno, je častiti Sāriputta rekel Blaženemu: “Častiti gospod, jaz razumem natančen pomen govora Blaženega, katerega je povedal na kratko, ne da bi razložil natančen pomen, da je takšen:

41. ‘Sāriputta, oblačila so dveh vrst: takšna, ki se naj jih goji ali takšna, ki se naj jih ne goji.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna oblačila, ki povzročijo, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih goji, se naj ne gojijo. Toda takšna oblačila, ki povzročijo, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jih goji, se naj goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Sāriputta, oblačila so dveh vrst: so takšna, ki se naj jih goji ali takšna, ki se naj jih ne goji.’

42. ‘Darovana hrana je dveh vrst’ …

43. ‘Kraji za bivanje so dveh vrst’ …

44. ‘Vasi so dveh vrst’ …

45. ‘Občine so dveh vrst’ …

46. ‘Mesta so dveh vrst’ …

47. ‘Pokrajine so dveh vrst’ …

48. ‘Osebe so dveh vrst: so takšne, ki se naj jih goji ali takšne, ki se naj jih ne goji.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, [povezava s] takšnimi osebami, ki povzročijo, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih goji, se naj ne gojijo. Toda [povezava s] takšnimi osebami, ki povzročijo, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jih goji, se naj goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Osebe so dveh vrst: se takšne, ki se naj jih goji ali takšne, ki se naj jih ne goji.’

49. Častiti gospod, jaz razumem, da je natančen pomen govora Blaženega, katerega je povedal na kratko, ne da bi razložil natančen pomen, takšen.”

(TRETJA ODOBRITEV IN POVZETEK)

50. “Dobro, dobro, Sāriputta! Dobro je, da razumeš natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen, da je takšen.

51-58. (V teh točkah Buddha ponovi dobesedno §§41-48, z nujnimi zamenjavami.)

59. Sāriputta, natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, se lahko jemlje tako.

(ZAKLJUČEK)

60. Sāriputta, če vsi plemeniti tako razumejo natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, bo to vodilo do njihovega blagostanja in sreče za dolgo časa. Če vsi brahmini … vsi trgovci … vsi delavci tako razumejo pomen mojega govora, ki sem ga povedal na kratko, bo to vodilo do njihovega blagostanja in sreče za dolgo časa. Če svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmini, njegovimi princi in njegovimi ljudmi, tako razumejo natančni pomen mojega govora, kar sem povedal na kratko, bo to vodilo do njihovega blagostanja in sreče sveta za dolgo časa.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Sāriputta je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2018, rev. julij 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana