(MN 114) Sevitabbāsevitabba Sutta – Gojiti in ne gojiti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.” — “Prijatelj,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom učenje o tem, kaj se naj goji in kaj se naj ne goji. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

(PRVA RAZLAGA)

3. “Menihi, ravnanje s telesom je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In ravnanje s telesom je bodisi eno ali drugo. Ravnanje v govoru je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In ravnanje v govoru je bodisi eno ali drugo. Ravnanje v umu je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In ravnanje v umu je bodisi eno ali drugo. Nagnjenost uma je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In nagnjenost uma je bodisi eno ali drugo. Pridobivanje zaznav je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In pridobivanje zaznav je bodisi eno ali drugo. Pridobivanje pogleda je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In pridobivanje pogleda je bodisi eno ali drugo. Pridobivanje individualnosti je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In pridobivanje individualnosti je bodisi eno ali drugo.”

(PRVA TEMELJITA RAZLAGA)

4. Ko je bilo to rečeno, je častiti Sāriputta rekel Blaženemu: “Častiti gospod, jaz razumem, da je izčrpen pomen govora Blaženega, ki ga je na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen, takšen:

5. ‘Menihi, ravnanje s telesom je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In ravnanje s telesom je bodisi eno ali drugo.’ Tako je rekel Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšno ravnanje s telesom, ki povzroči povečanje slabih stanj in zmanjšanje dobrih stanj v tem, ki jih goji, se naj ne goji. Toda takšno ravnanje s telesom, ki povzroči zmanjšanje slabih stanj in povečanje dobrih stanj v njem, ki ga goji, se naj goji.

In kakšna vrsta ravnanja s telesom povzroči, da se povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako nekdo ubija živa bitja; je morilec, krvavih rok, povzroča udarce in nasilje, je neusmiljen do živih bitij. On vzame, kar ni dano; vzame s krajo premoženje in lastnine drugih v vasi ali v gozdu. Napačno se obnaša glede čutnih užitkov; ima spolne odnose z žensko, ki je pod zaščito svoje matere, očeta, matere in očeta, brata, sestre ali sorodnikov, ki ima moža, ki je zaščitena z zakonom in celo s tisto, ki nosi ogrlico, kot simbolom zaroke. Takšno ravnanje s telesom povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšna vrsta ravnanja s telesom povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji? Tako se nekdo, ki je opustil ubijanje živih bitij, vzdrži ubijanja živih bitij; z odloženo palico in orožjem, nežno in prijazno, biva sočuten do vseh živih bitij. Z opuščanjem jemanja tega, kar ni dano, se vzdrži jemanja tega, kar ni dano; s krajo ne vzame bogastva in premoženja drugih v vasi ali v gozdu. Ko opusti napačno ravnanje v čutnih užitkih, se vzdrži napačnega ravnanja v čutnih užitkih; nima spolnih odnosov z žensko, ki je pod zaščito svoje matere, očeta, matere in očeta, brata, sestre ali sorodnikov, ki ima moža, ki je zaščitena z zakonom, ali s tisto, ki nosi ogrlico, kot simbolom zaroke. Takšno ravnanje s telesom povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, ravnanje s telesom je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In ravnanje s telesom je bodisi eno ali drugo.’

6. ‘Menihi, ravnanje v govoru je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In ravnanje v govoru je bodisi eno ali drugo.’ Tako je rekel Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšno ravnanje v govoru, ki povzroča, da se povečajo slaba stanja in se dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji, se naj ne goji. Toda takšno govorno ravnanje, ki povzroča, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji, se naj goji.

In kakšna vrsta govornega ravnanja povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako govori hinavsko; ko je vabljen na sodišče ali na srečanje ali k prisotnim svojim sorodnikom ali k svojemu cehu ali k prisotni kraljevi družini in je kot priča vprašan: ‘Torej, dobri človek, povej kar veš,’ in če ne ve, on pravi, ‘Jaz vem,’ ali če ve, on pravi, ‘Jaz ne vem’; ko ne vidi, pravi, ‘Jaz vidim,’ ali ko vidi, pravi, ‘Jaz ne vidim’; pri polni zavesti govori laži za svoje lastne namene ali za namene drugega ali za nek nepomembni posvetni namen. On govori zlonamerno; ponovi drugje to, kar je slišal tukaj z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od onih, ali ponovi tem ljudem to, kar je slišal nekje drugje z namenom, da razdvaja [te ljudje] od onih; tako je tisti, ki razdvaja te, ki so združeni, je ustvarjalec delitev, ki uživa v razprtijah, ki se veseli razprtij, se navdušuje nad razprtijami, je govorec besed, ki podpirajo razprtije. On govori osorno; govori besede, ki so grobe, trde, žaljive do drugih, neprijetne do drugih, ki mejijo na jezo, ne prispevajo k zbranosti. Ukvarja se s praznim klepetanjem; govori ob nepravem času, govori tisto, kar ni dejstvo, govori kar je nekoristno, govori v nasprotju z Dhammo in disciplino; ob napačnem času govori takšne besede, ki so ničvredne, nerazumne, nezmerne in nekoristne. Takšno ravnanje v govoru povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšne vrste ravnanja v govoru povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji? Tako opusti lažnivi govor, se vzdrži lažnivega govora; ko je vabljen na sodišče ali na srečanje ali k prisotnim svojim sorodnikom ali k svojemu cehu ali k prisotni kraljevi družini in je kot priča vprašan: ‘Torej, dobri človek, povej kar veš’ in če ta ne ve, pravi, ‘Jaz ne vem,’ ali če ve, pravi, ‘Jaz vem’; če ne vidi, pravi, ‘Jaz ne vidim,’ ali če vidi, pravi, ‘Jaz vidim’; pri polni zavesti ne govori laži za svoje lastne namene ali za namene drugih ali za nek nepomembni posvetni namen. Z opustitvijo zlonamernega govora se vzdrži zlonamernega govora; ne ponovi drugje tega, kar je slišal tukaj z namenom, da razdvaja [te ljudi] od onih, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar je slišal nekje drugje z namenom, da deli [te ljudje] od onih; tako je on tisti, ki združuje te, ki so razdvojeni, je podpornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli sloge, se navdušuje nad slogo, je govorec besed, ki podpirajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, se vzdrži osornega govora; govori take besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo v srce, so vljudne, so od mnogih zaželene in se z njimi mnogi strinjajo. Z opustitvijo praznega klepetanja se vzdrži praznega klepetanja; govori ob pravem času, govori kar so dejstva, govori o tem, kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori take besede, ki se jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne. Takšno ravnanje v govoru povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, ravnanje v govoru je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In ravnanje v govoru je bodisi eno ali drugo.’

7. ‘Ravnanje v umu je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In ravnanje v umu je bodisi eno ali drugo.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšno ravnanje v umu, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji, se naj ne goji. Toda takšno ravnanje v umu, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji, se naj goji.

In kakšna vrsta ravnanja v umu povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Je nevoščljiv; hrepeni po bogastvu in lastnini drugih: ‘Oh, naj bo to, kar pripada drugim, moje!’ Ali je njegov um poln zlonamernosti in je naklonjen sovraštvu: ‘Naj bodo ta bitja pobita in zaklana, naj bodo iztrebljena, uničena ali propadla!’ Takšno ravnanje v umu povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšna vrsta ravnanja v umu povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji? Ni nevoščljiv; ne zavida bogastva in lastnine drugim, kot: ‘Oh, naj bo to, kar pripada drugim, moje!’ Njegov um je brez zlonamernosti in brez sovraštva: ‘Naj bodo ta bitja brez sovraštva, trpljenja in tesnobe! Naj srečno živijo!’ Takšno ravnanje v umu povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in da se dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, ravnanje v umu je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In ravnanje v umu je bodisi eno ali drugo.’

8. ‘Nagnjenost uma je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In nagnjenost uma je bodisi eno ali drugo.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna nagnjenost uma, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih goji, se naj ne goji. Toda takšna nagnjenost uma, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji, se naj ne goji.

In kakšna vrsta nagnjenosti uma povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako je pohlepen in biva s svojim umom prepojenim s pohlepom; v njem je sovraštvo in biva s svojim umom prepojenim s sovraštvom; je krut in biva s svojim umom prepojenim s krutostjo. Takšno nagnjenost uma povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšna vrsta nagnjenosti uma povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji? Tako ni pohlepen in biva s svojim umom ločenim od pohlepa; je brez sovraštva in biva s svojim umom ločenim od sovraštva; ni krut in biva s svojim umom ločenim od krutosti. Takšno nagnjenost uma povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, nagnjenost uma je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In nagnjenost uma je bodisi eno ali drugo.’

9. ‘Pridobitev zaznave je dveh vrst, pravim: takšno, ki se ga naj goji ali takšno, ki se ga naj ne goji. In pridobitev zaznave je bodisi eno ali drugo.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna pridobitev zaznave, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji, se naj ne goji. Toda takšna pridobitev zaznave, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji, se naj goji.

In kakšna vrsta pridobitve zaznave povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako je pohlepen in biva s svojo zaznavo prepojeno s pohlepnostjo; ima sovraštvo in biva s svojo zaznavo prepojeno s sovraštvom; je krut in biva s svojo zaznavo prepojeno s krutostjo. Takšna pridobitev zaznave povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšna vrsta pridobitve zaznave povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji? Tako ni pohlepen in biva s svojo zaznavo, ki je ločena od pohlepnosti; je brez sovraštva in biva s svojo zaznavo ločeno od sovraštva; ni krut in biva s svojim zaznavanjem ločenim od krutosti. Takšna pridobitev zaznave povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, pridobitev zaznave je dveh vrst, pravim: takšna, ki se jo naj goji ali takšna, ki se jo naj ne goji. In pridobitev zaznave je bodisi eno ali drugo.’

10. ‘Pridobitev pogleda je dveh vrst, pravim: takšna, ki se ga naj goji ali takšna, ki se ga naj ne goji. In pridobitev pogleda je bodisi eno ali drugo.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna pridobitev pogleda, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji, se naj ne goji. Toda takšna pridobitev pogleda, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki ga goji, se naj goji.

In kakšna vrsta pridobitve pogleda povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji? Tako ima takšen pogled: ‘Nič ni dano, nič ni darovano, nič žrtvovano; ni plodu ali rezultata dobrih ali slabih dejanj; ni ne tega, ne drugega sveta; ni ne matere ne očeta; ni bitij, ki so spontano ponovno rojena; ni dobrih in krepostnih asketov in brahminov na svetu, ki so se sami uresničili z neposrednim znanjem in razodeli ta svet in drugi svet.’ Takšna pridobitev pogleda povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki ga goji.

In kakšno vrsto pridobitve pogleda povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji? Tako ima takšen pogled, kot je ta: ‘Obstaja tisto, kar je dano in kar je darovano in kar je žrtvovano; obstaja plod in rezultat dobrih in slabih dejanj; obstaja ta svet in drugi svet; obstajata mati in oče; obstajajo bitja, ki se spontano ponovno rodijo; v svetu obstajajo dobri in krepostni asketi in brahmini, ki so sebe uresničili z neposrednim znanjem in razodeli ta svet in drugi svet.’ Takšna pridobitev pogleda povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, pridobitev pogleda je dveh vrst, pravim: takšna, ki se jo naj goji ali takšna, ki se jo naj ne goji. In pridobitev pogleda je bodisi eno ali drugo.’

11. ‘Pridobitev individualnosti je dveh vrst, pravim: takšna, ki se jo naj goji ali takšna, ki se jo naj ne goji. In pridobitev individualnosti je bodisi eno ali drugo.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna pridobitev individualnosti, ki povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji, se naj ne goji. Toda takšna pridobitev individualnosti, ki povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji, se naj goji.

In kakšna vrsta pridobitve individualnosti povzroči, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jo goji? Ko si ustvari pridobitev individualnosti, ki je predmet trpljenja, se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, mu preprečujejo, da bi opustil bitnost.

In kakšna vrsta pridobitve individualnosti povzroči, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jo goji? Ko ustvari pridobitev individualnosti, ki je brez trpljenja, se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, in mu omogočijo, da opusti bitnost.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Menihi, pridobitev individualnosti je dveh vrst, pravim: takšna, ki se jo naj goji ali takšna, ki se jo naj ne goji. In pridobitev individualnosti je bodisi ena ali druga.’

12. Častiti gospod, jaz razumem, da je natančen pomen govora Blaženega, ki ga je na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen, takšen.”

(PRVA ODOBRITEV IN POVZETEK)

13. “Dobro, dobro, Sāriputta! Dobro je, da razumeš natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen, da je takšen.

14-20. (V teh točkah Buddha ponovi dobesedno §5-11, z zamenjavo “Sāriputta” za “častiti gospod” in “z mano” za “z Blaženim.”)

21. “Sāriputta, natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, se lahko jemlje tako.

(DRUGA RAZLAGA)

22. Sāriputta, oblike spoznane z očmi so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se jih naj goji ali takšne, ki se jih naj ne goji. Zvoki spoznani z ušesi so dveh vrst, pravim: so takšni, ki se ga jih goji ali takšni, ki se jih naj ne goji. Vonji spoznani z nosom so dveh vrst, pravim: so takšni, ki se jih naj goji ali takšni, ki se jih naj ne goji. Okusi spoznani z jezikom so dveh vrst, pravim: so takšni, ki se jih naj goji ali takšni, ki se jih naj ne goji. Tipnosti spoznane s telesom so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se jih naj goji ali takšne, ki se jih naj ne goji. Predmeti v umu spoznani z umom so dveh vrst, pravim: so takšni, ki se jih naj goji ali takšni, ki se jih naj ne goji.”

(DRUGA TEMELJITA RAZLAGA)

23. Ko je bilo to rečeno, je častiti Sāriputta rekel Blaženemu: “Častiti gospod, jaz razumem, da je natančen pomen govora Blaženega, katerega je povedal na kratko, ne da bi razložil natančen pomen, takšen:

24. ‘Sāriputta, oblike spoznane z očmi so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se jih naj goji ali takšne, ki se jih naj ne goji.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšne oblike spoznane z očmi, ki povzročajo, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih goji, se naj ne gojijo. Toda takšne oblike spoznane z očmi, ki povzročijo, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jih goji, se naj goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Sāriputta, oblike spoznane z očmi so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se jih naj goji ali takšne, ki se jih naj ne goji.’

25. ‘Zvoki spoznani z ušesi so dveh vrst, pravim’ …

26. ‘Vonji spoznani z nosom so dveh vrst, pravim’ …

27. ‘Okusi spoznani z jezikom so dveh vrst, pravim’ …

28. ‘Tipnosti spoznane s telesom so dveh vrst, pravim’ …

29. ‘Predmeti v umu spoznani z umom so dveh vrst, pravim: takšne, ki se jih naj goji ali takšne, ki se jih naj ne goji.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšne predmete v umu, ki povzročijo, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih goji, se naj ne gojijo. Toda takšni predmeti v umu, spoznani z umom, ki povzročijo, da se stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jih goji, se naj goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Predmeti v umu, spoznani z umom so dveh vrst, pravim: so takšni, ki se jih naj goji ali takšni, ki se jih naj ne goji.’

30. Častiti gospod, jaz razumem, da je natančen pomen govora Blaženega, katerega je povedal na kratko, ne da bi razložil natančen pomen, takšen.”

(DRUGA ODOBRITEV IN POVZETEK)

31. “Dobro, dobro, Sāriputta! Dobro je, da razumeš natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen, da je takšen.

32-37. (V teh točkah Buddha ponovi dobesedno §§24-29, z nujnimi zamenjavami.)

38. Sāriputta, natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, se lahko jemlje tako.

(TRETJA RAZLAGA)

39. Sāriputta, oblačila so dveh vrst, pravim: so takšna, ki se jih naj goji ali takšna, ki se jih naj ne goji. Darovana hrana je dveh vrst, pravim: je takšna, ki se jo naj goji ali takšna, ki se jo naj ne goji. Kraji za bivanje so dveh vrst, pravim: so takšni, ki se jih naj goji ali takšni, ki se jih naj ne goji. Vasi so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se jih naj goji ali takšne, ki se jih naj ne goji. Občine so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se jih naj goji ali takšne, ki se jih naj ne goji. Mesta so dveh vrst, pravim: so takšna, ki se jih naj goji ali takšna, ki se jih naj ne goji. Pokrajine so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se jih naj goji ali takšne, ki se jih naj ne goji. Osebe so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se jih naj goji ali takšne, ki se jih naj ne goji.”

40. Ko je bilo to rečeno, je častiti Sāriputta rekel Blaženemu: “Častiti gospod, jaz razumem natančen pomen govora Blaženega, katerega je povedal na kratko, ne da bi razložil natančen pomen, da je takšen:

41. ‘Sāriputta, oblačila so dveh vrst, pravim: takšna, ki se jih naj goji ali takšna, ki se jih naj ne goji.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, takšna oblačila, ki povzročijo, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih goji, se naj ne gojijo. Toda takšna oblačila, ki povzročijo, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jih goji, se naj goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Sāriputta, oblačila so dveh vrst, pravim: so takšna, ki se jih naj goji ali takšna, ki se jih naj ne goji.’

42. ‘Darovana hrana je dveh vrst, pravim’ …

43. ‘Kraji za bivanje so dveh vrst, pravim’ …

44. ‘Vasi so dveh vrst, pravim’ …

45. ‘Občine so dveh vrst, pravim’ …

46. ‘Mesta so dveh vrst, pravim’ …

47. ‘Pokrajine so dveh vrst, pravim’ …

48. ‘Osebe so dveh vrst, pravim: so takšne, ki se jih naj goji ali takšne, ki se jih naj ne goji.’ Tako je povedal Blaženi. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Častiti gospod, [povezava s] takšnimi osebami, ki povzročijo, da se slaba stanja povečajo in dobra stanja zmanjšajo v njem, ki jih goji, se naj ne gojijo. Toda [povezava s] takšnimi osebami, ki povzročijo, da se slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo v njem, ki jih goji, se naj goji.

Glede tega je Blaženi rekel: ‘Osebe so dveh vrst, pravim: se takšne, ki se jih naj goji ali takšne, ki se jih naj ne goji.’

49. Častiti gospod, jaz razumem, da je natančen pomen govora Blaženega, katerega je povedal na kratko, ne da bi razložil natančen pomen, takšen.”

(TRETJA ODOBRITEV IN POVZETEK)

50. “Dobro, dobro, Sāriputta! Dobro je, da razumeš natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, ne da bi razložil natančen pomen, da je takšen.

51-58. (V teh točkah Buddha ponovi dobesedno §§41-48, z nujnimi zamenjavami.)

59. Sāriputta, natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, se lahko jemlje tako.

(ZAKLJUČEK)

60. Sāriputta, če vsi plemeniti tako razumejo natančen pomen mojega govora, ki sem ga na kratko povedal, bo to vodilo do njihovega blagostanja in sreče za dolgo časa. Če vsi brahmini … vsi trgovci … vsi delavci tako razumejo pomen mojega govora, ki sem ga povedal na kratko, bo to vodilo do njihovega blagostanja in sreče za dolgo časa. Če svet z njegovimi bogovi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi samotarji in brahmini, njegovimi princi in njegovimi ljudmi, tako razumejo natančni pomen mojega govora, kar sem povedal na kratko, bo to vodilo do njihovega blagostanja in sreče sveta za dolgo časa.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Sāriputta je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.