(MN 124) Bakkula Sutta - Bakkula

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je častiti Bakkula živel pri Rājagahu v bambusovem gozdičku v veveričjem zatočišču.[1]

2. Acela Kassapa, prejšnji tovariš častitega Bakkula v njegovem laičnem življenju, je odšel do častitega Bakkula in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in vprašal častitega Bakkula:

3. “Prijatelj Bakkula, kako dolgo je tega, kar si šel naprej v meništvo?”

“Osemdeset let je preteklo, kar sem šel naprej v meništvo, prijatelj.”

“Prijatelj Bakkula, v teh osemdesetih letih, kolikokrat si bil vpleten v spolni odnos?”

“Prijatelj Kassapa, takega vprašanja me ne bi smel vprašati. Vprašati bi me moral tako: ‘Prijatelj Bakkula, v teh osemdesetih letih, kolikokrat si imel zaznave čutne želje, ki je nastala v tebi?’”

“Prijatelj Bakkula, v teh osemdesetih letih, kolikokrat si imel zaznavo čutne želje, ki je nastala v tebi?”

“Prijatelj Kassapa, v teh osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim kakršnekoli zaznave čutne želje, da bi se kadarkoli pojavila v meni.”

[Da se osemdeset let, kar je šel naprej v meništvo, častiti Bakkula ni spomnil nobene zaznave čutne želje, ki bi se ta kadarkoli pojavila v njem – tega se spominjamo, kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.][2]

4-5. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim kakršnekoli zaznave sovraštva … kakršnekoli zaznave krutosti, da bi se kadarkoli pojavila v meni.”

[Da se osemdeset let, kar je šel naprej v meništvo, častiti Bakkula ni spomnil kakršnekoli zaznave sovraštva … kakršnekoli zaznave krutosti, ki bi se kadarkoli pojavila v njem – tega se spominjamo, kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

6. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim kakršnekoli misli čutne želje, ki bi se kadarkoli pojavila v meni.”

[ … tudi tega se spominjamo, kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

7-8. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim kakršnekoli misli sovraštva … kakršnekoli misli o krutosti, ki bi se kadarkoli pojavila v meni.”

[ … tudi tega se spominjamo, kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

9-15. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim, da sem kadarkoli sprejel obleko od laika[3] … kadarkoli nosil obleko, ki mi jo je dal laik … kadarkoli rezal obleko z rezilom … kadarkoli sešil obleko s šivanko … kadarkoli pobarval obleko z barvilom … kadarkoli sešil obleko v času kathine … kadarkoli delal obleke za moje tovariše v posvečenem življenju.”

[ … tudi tega se spominjamo, kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

16-19. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim, da bi kadarkoli sprejel povabilo na obrok hrane … kadarkoli pojavila misel: ‘Oh, naj me nekdo povabi na obrok hrane!’ … kadarkoli sedel znotraj hiše … kadarkoli jedel znotraj hiše.”

[ … tudi tega se spominjamo, kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

20-25. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim, da bi si kadarkoli prizadeval za znake in značilnosti ženske … kadarkoli učil Dhammo ženski, tudi toliko kot je štirivrstični verz … kadarkoli odšel v prostore nun … kadarkoli učil Dhammo nuni … kadarkoli učil Dhammo ženski kandidatki [za nuno]… kadarkoli učil Dhammo ženski začetnici [nunskega življenja].”

[ … tudi tega se spominjamo, kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

26-29. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim da bi kadarkoli dal meniško posvečenje … kadarkoli dal popolno sprejetje … kadarkoli imel nekoga v odvisnosti … kadarkoli pustil novinca čakati name.”

[ … tudi tega se spominjamo, kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

30-37. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim, da sem se kadarkoli kopal v kopališču ... kadarkoli kopal s kopalnim prahom … kadarkoli masiral ude mojim tovarišem v posvečenem življenju … je kadarkoli nastala stiska v meni, celo tako malo časa, kot je potrebno pomolsti kravo … kadarkoli vzel zdravilo, celo tako malo, kot je strok česna … kadarkoli uporabil blazino … kadarkoli napravil posteljo … kadarkoli vstopil v domovanje za deževni umik znotraj vasi.”

[ … tudi tega se spominjamo, kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

38. “Prijatelj, sedem dni po meniškem posvečenju sem jedel miloščino po deželi kot dolžnik; na osmi dan se je pojavilo končno znanje.”[4]

[Da je sedem dni častiti Bakkula jedel miloščina po deželi kot dolžnik, in na osmi dan se je pojavilo končno znanje - tudi tega se spominjamo, kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

39. [Potem je Acela Kassapa rekel:] “Jaz bom sprejel meniško posvečenje v tej Dhammi in disciplini, sprejel bom popolno sprejetost.” In Acela Kassapa je prejel meniško posvečenje v tej Dhammi in disciplini, prejel je polno sprejetost.[5] In kmalu, ne dolgo po njegovi popolni sprejetosti, ko je bival sam, umaknjen, vztrajen, vnet in odločen, je častiti Kassapa, s svojim lastnim uresničenjem z neposrednim znanjem, tukaj in sedaj vstopil in bival v tem najvišjem cilju posvečenega življenja, zaradi katerega pripadnik plemena upravičeno gre naprej od doma v brezdomstvo. On je neposredno vedel: “Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja”. In častiti Kassapa je postal eden od arahantov.

40. Potem, ob kasnejši priložnosti je častiti Bakkula vzel ključ in odšel od celice do celice, rekoč: “Pridite naprej v meništvo, častiti gospodje; pridite naprej v meništvo, častiti gospodje. Danes bom dosegel končno Nibbāno.”

[Da je častiti Bakkula vzel ključ in odšel od bivališča do bivališča, rekoč: “Pridite naprej v meništvo, častiti gospodje; pridite naprej v meništvo, častiti gospodje. Danes bom dosegel končno Nibbāno ” - tudi tega se spominjamo, kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

41. Potem, sedeč sredi sanghe menihov, je častiti Bakkula dosegel končno Nibbāno.

[Da je sedeč sredi sanghe menihov, častiti Bakkula dosegel končno Nibbāno, tudi tega se spominjamo, kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.][6]

 

Opombe


[1] Glede na MA, je častiti Bakkula postal menih v njegovem osemdesetem letu, kar bi pomenilo, da je bil ob času dogajanja te sutte star sto šestdeset let. Buddha ga je razglasil za najodličnejšega učenca glede na njegovo dobro zdravje.

[2] MA pravi, da so odlomki v oglatih oklepajih dodani od starejših menihov, ki so zbirali sutte v Dhammo.

[3] Ta odlomek in ti, ki sledijo kažejo, da je bil častiti Bakkula izvajalec asketskih praks. Čas kathine je obdobje, ki sledi trimesečnemu umiku za časa deževne dobe, ko menihi izdelujejo novo obleko iz krp, ki so jih prejeli.

[4] MA pravi, da ko je on šel naprej v meništvo, je bil navaden človek za sedem dni, toda na osmi dan je dosegel arahantstvo skupaj z analitičnim znanjem (paṭisambhidā).

[5] MA: Častiti Bakkula sam ni dajal posvetitev (kar bi bila kršitev njegovega načina prakse), ampak je uredil drugim menihom, da so jo dajali.

[6] MA pravi, da je ta sutta bila recitirana pri drugem sestavljanju Dhamme (drugi koncil), približno sto let po Buddhovi smrti.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / junij 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.