(MN 125) Dantabhūmi Sutta – Stopnja ukročenosti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rājagahu v bambusovem gaju, v veveričjem zatočišču.

2. Ob tej priložnosti je novinec Aciravata živel v gozdni koči. Takrat je princ Jayasena popotoval in hodil za vajo. Odšel je do novinca Aciravata in izmenjal z njim pozdrave.[1] Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in rekel novincu Aciravati: “Mojster Aggivessana, slišal sem, da lahko menih, ki biva tukaj vztrajno, vneto in odločno, doseže poenotenje uma.”

“To je tako, princ, to je tako. Menih, ki biva tukaj vztrajno, vneto in odločno, lahko doseže poenotenje uma.”

3. “Bilo bi dobro, če bi me mojster Aggivessana učil Dhammo, kot jo je slišal in jo izmojstril.”

“Jaz te ne morem učiti Dhamme, princ, kot sem jo slišal in jo izmojstril. Če te učim Dhammo kot sem jo slišal in jo izmojstril, ne boš razumel pomena mojih besed in to bi bilo zame utrudljivo in težavno.”

4. “Naj me mojster Aggivessana uči Dhammo, kot jo je slišal in jo izmojstril. Morda lahko razumem pomen njegovih besed.”

“Jaz te bom učil Dhammo, princ, kot sem jo slišal in jo izmojstril. Če lahko razumeš pomen mojih besed, bo to dobro. Toda, če ne moreš razumeti pomena, potem to pusti in me ne sprašuj več o tem.”

“Naj me mojster Aggivessana uči Dhammo, kot jo je slišal in jo izmojstril. Če lahko razumem pomen njegovih besed, bo to dobro. Če ne morem razumeti pomena, bom to pustil in ga ne bom spraševal o tem.”

5. Potem je novinec Aciravata učil princa Jayasena Dhammo, kot jo je slišal in jo izmojstril. Ko je končal, je princ Jayasena pripomnil: “Nemogoče je, mojster Aggivessana, ne more se zgoditi, da lahko menih, ki biva vztrajen, vnet in odločen, doseže poenotenje uma.” Potem, ko je razglasil novincu Aciravatu, da je to nemogoče in se ne more zgoditi, se je princ Jayasena dvignil iz svojega sedeža in odšel.

6. Kmalu potem, ko je princ Jayasena odšel, je novinec Aciravata odšel do Blaženega. Ko se je poklonil Blaženemu, je sedel na stran in prenesel Blaženemu njegov celoten razgovor s princem Jayasenom. Ko je zaključil, mu je Blaženi rekel:

7. “Aggivessana, kako je mogoče, da bi princ Jayasena, ki živi sredi čutnih užitkov, uživa v čutnih užitkih, koprni po mislih o čutnih užitkih, je uničen z vročico čutnih užitkov, je nagnjen k iskanju čutnih užitkov, lahko vedel, videl ali doživel to, kar mora biti spoznano skozi odrekanje, videno skozi odrekanje, doseženo skozi odrekanje, uresničeno skozi odrekanje? To ni mogoče.

8. Predpostavimo,[2] Aggivessana, da obstajata dva slona, dva konja ali dva vola za krotitev, ki sta bila dobro ukročena in dobro vzgojena, in dva slona, dva konja ali dva vola za krotitev, ki sta bila neukročena in nevzgojena. Kaj misliš, Aggivessana? Ali bi dva slona, dva konja ali dva vola za krotitev, ki sta dobro ukročena in dobro disciplinirana, ko sta ukročena, pridobila obnašanje ukročenih, bi on prišel do stopnje ukročenih?” - “Da, častiti gospod.” - “Toda ali bi dva slona, dva konja ali dva vola za krotitev, ki sta neukročena in nedisciplinirana, ko sta neukročena, pridobila obnašanje ukročenih, bi prišla do stopnje ukročenih, kakor sta dva slona, dva konja ali dva vola za krotitev, ki sta bila dobro ukročena in dobro disciplinirana?” - “Ne, častiti gospod.” - “Tako tudi, Aggivessana, ni mogoče, da princ Jayasena, ki živi sredi čutnih užitkov … lahko vedel, videl ali doživel to, kar mora biti spoznano skozi odrekanje, videno skozi odrekanje, doseženo skozi odrekanje, uresničeno skozi odrekanje.

9. Predpostavimo, Aggivessana, visoko goro ne daleč od vasi ali mesta, in dva prijatelja, ki bi zapustila vas ali mesto in se skupaj približala gori. Ko bi jo dosegla, bi eden prijatelj ostal spodaj ob vznožju gore, medtem ko bi drugi splezal na vrh. Potem bi prijatelj, ki je ostal ob vznožju gore, rekel prijatelju, ki je stal na vrhu: ‘No, prijatelj, kaj vidiš stoječ na vrhu gore?’ In drugi bi odvrnil: ‘Stoječ na vrhu gore, prijatelj, vidim ljubke parke, ljubke gozdičke, ljubke trate in ljubke ribnike.’ Potem bi prvi prijatelj rekel: ‘To ni mogoče, prijatelj, to se ne more zgoditi, da medtem ko stojiš na vrhu gore, lahko vidiš ljubke parke, ljubke gozdičke, ljubke trate in ljubke ribnike.’

Potem bi se drugi prijatelj spustil dol, do vznožja gore, vzel svojega prijatelj pod roko in se z njim vzpel do vrha gore. Ko bi ga pustil nekaj trenutkov, da zajame zrak, bi ga vprašal: ‘No, prijatelj, ko stojiš na vrhu gore, kaj vidiš?’ In njegov prijatelj bi odgovoril: ‘Ko stojim na vrhu gore, prijatelj, vidim ljubke parke, ljubke gozdičke, ljubke trate in ljubke ribnike.’ Potem bi drugi rekel: ‘Prijatelj, le malo prej smo te slišali reči: “ To ni mogoče, prijatelj, to se ne more zgoditi, da medtem ko stojiš na vrhu gore, lahko vidiš ljubke parke … ljubke ribnike.” Toda ravnokar smo te slišali reči: “ Ko stojim na vrhu gore, prijatelj, vidim ljubke parke … ljubke ribnike.”’ Potem bi prvi prijatelj odgovoril: ‘Ker sem bil onemogočen s to visoko goro, prijatelj, nisem videl tega, kar je bilo za videti.’

10. Tako tudi, Aggivessana, princ Jayasena je onemogočen, oviran, blokiran in obkoljen s še večjo gmoto, kot je ta – z gmoto nevednosti. Tako ni mogoče, da bi princ Jayasena, ki živi sredi čutnih užitkov, … lahko vedel, videl ali doživel to, kar mora biti spoznano skozi odrekanje, videno skozi odrekanje, doseženo skozi odrekanje, uresničeno skozi odrekanje.

11. Aggivessana, če sta ti dve prispodobi prišli vate [z ozirom na] princa Jayasena, bi on pridobil spontano zaupanje v tebe, in ko bi bil prepričan, bi pokazal svoje zaupanje tebi.”

“Častiti gospod, kako bi lahko ti dve prispodobi prišli vame [z ozirom na] princa Jayasena, ker se dogodita Blaženemu, ker sta spontani in nista bili prej še nikoli slišani?”

12. “Predpostavimo, Aggivessana, da maziljeni plemeniti kralj nagovori svojega vodnika slona: ‘Dobri vodnik slona, pripravi kraljevega slona, pojdi v gozd v katerem so sloni, in ko zagledaš gozdnega slona, ga zveži z ovratnico s kraljevim slonom.’ Ko je odgovoril ‘Da, gospod,’ je vodnik slona pripravil kraljevega slona, vstopil v gozd v katerem so sloni, in ko je zagledal gozdnega slona, ga je povezal z ovratnico skupaj s kraljevim slonom. Kraljevi slon ga je vodil ven iz gozda na odprto. Na tak način pridejo gozdni sloni ven na odprto; ker gozdni slon se drži gozda v katerem so sloni.

Potem je vodnik slona obvestil maziljenega plemenitega kralja: ‘Gospod, gozdni slon je prišel ven na odprto.’ Kralj je nagovoril svojega krotilca slonov: ‘Daj, dobri krotilec slonov, ukroti gozdnega slona. Obrzdaj njegove gozdne navade, obrzdaj njegove gozdne spomine in namene, obrzdaj njegovo gorje, utrujenost in domotožje, ko zapusti gozd. Pelji ga, da se veseli v mestu, vtisni v njega navade, ki so prilagojene človeškim bitjem.’ Ko je odgovoril ‘Da, gospod,’ je krotilec slonov zasadil velik kol v zemljo in privezal gozdnega slona na njega z ovratnico z namenom, da ga obrzda njegovih gozdnih navad … in vtisni v njega navade, ki so prilagojene človeškim bitjem.

Potem je krotilec slonov nagovoril slona z besedami, ki so nežne, prijetne za ušesa in ljubeznive, ki gredo do srca, so vljudne, jih želijo mnogi in so prijetne mnogim. Ko je gozdni slon nagovorjen s takimi besedami, on posluša, prisluhne in uporabi svoj um, da razume. Krotilec slonov ga nato nagradi s travno krmo in vodo. Ko gozdni slon sprejme travno krmo in vodo od njega, krotilec slonov ve: ‘Sedaj bo kraljev slon odšel!’

Potem ga je krotilec slonov trenira dalje: ‘Dvigni to, odloži to!’ Ko kraljevi slon uboga ukaze svojega krotitelja, da dvigne in odloži in izvrši njegova navodila, ga krotitelj slona vadi dalje tako: ‘Pojdi naprej, pojdi nazaj!’ Ko kraljevi slon uboga ukaze svojega krotitelja, da gre naprej in gre nazaj in izvršuje njegova navodila, ga krotilec slona vadi dalje tako: ‘Vstani, sedi!’ Ko kraljevi slon uboga ukaze svojega krotitelja, da vstane in sede in izvrši njegova navodila, ga krotilec slona vadi dalje v nalogi, ki se imenuje ravnodušnost. Ogromno desko zaveže na njegov trup; moški z verigo v rokah sede za njegov vrat; moški z verigah v rokah ga obkrožijo z vseh strani; in krotilec slona sam stoji pred njim in drži dolgo palico. Ko je slon treniran v nalogi ravnodušnosti, on ne premakne sprednjih ali zadnjih nog; on ne premakne sprednje ali zadnje četrtine telesa; on ne premakne svoje glave ušes, oklov, repa ali trupa. Kraljevi slon je sposoben prenašati napade s sulicami, napade mečev, napade puščic, napadi drugih bitij in grmeče zvoke bobnov, pavk, trobent in timpanov. Ker se je rešil vseh hib in napak, in je očiščen pomanjkljivosti, je vreden kralja, je v kraljevi službi, se ima za enega od dejavnikov kralja.

13. Tako tudi, Aggivessana, Tathāgata se pojavi v svet, popoln, popolnoma razsvetljen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, razsvetljen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi bogovi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi samotarji in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z neposrednim znanjem. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in on razodeva posvečeno življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

14. Gospodar ali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem plemenu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to zaupanje, razmišlja tako: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Recimo, da si obrijem svoje lase in brado, oblečem okrasta oblačila in grem dalje od doma v brezdomstvo. Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče rumeno obleko in gre dalje iz življenja gospodarja v brezdomstvo. Na ta način plemeniti učenec pride na odprto; ker bogovi in ljudje so vezani na pet vezi čutnega užitka.

15. Potem ga Tathāgata vzgaja dalje: ‘Pridi, menih, bodi kreposten, ukročen z ukrotitvijo s Pātimokkho, bodi popoln v obnašanju in bivanju, in vidi strah v najmanjši napaki, vadi z upoštevanjem vodil za vadbo.’

16. Ko, Aggivessana, je plemeniti učenec kreposten … in je videl strah v najmanjši napaki, vadil z upoštevanjem vodil za vadbo, ga je Tathāgata vzgajal še dalje: ‘Pridi, menih, varuj vrata svojih čutnih področij. Ko gledaš obliko z očmi, se ne oprimi njenih znakov in lastnosti. Ker, če pustiš sposobnost oči nevarovano, lahko vdrejo vate zla slaba stanja pohlepnosti in bridkosti, prakticiraj način njihovega zadržanja, varuj področje oči, loti se zadržanja področja oči. Ko slišiš zvok z ušesi … Ko vonjaš vonj z nosom … Ko okušaš okus z jezikom … Ko se dotikaš tipnega s telesom … Ko spoznavaš umski predmet z umom, se ne oprimi na njegove znake in lastnosti. Ker, če pustiš umsko področje nevarovano, lahko vdrejo vate zla slaba stanja pohlepnosti in bridkosti, prakticiraj način njihovega zadržanja, varuj področje uma, loti se zadržanja področja uma.’

17. Ko, Aggivessana, plemeniti učenec varuje vrata svojih čutnih sposobnosti, ga Tathāgata vzgaja dalje: ‘Pridi, menih, bodi zmeren v jedi. Ko pametno razmišljaš, bi moral vzeti hrano niti za užitek niti za omamo niti zaradi fizične lepote in privlačnosti, ampak samo za vzdrževanje in nadaljevanje tega telesa, za končanje neudobja in za podporo pri posvečenem življenju, in smatral: “Tako bom končal s starimi občutki, ne da bi nastali novi občutki in bom zdrav in brezhiben in bom živel v udobju.’

18. “Ko je, Aggivessana, plemeniti učenec zmeren v jedi, ga Tathāgata vzgaja dalje: ‘Pridi, menih, posveti se budnosti. Čez dan, ko hodiš nazaj in naprej in sediš, čisti svoj um ovirajočih stanj. V prvem delu noči, ko hodiš nazaj in naprej in sediš, čisti svoj um ovirajočih stanj. V srednjem delu noči bi moral leči na desno stran v levjo pozo, z eno nogo, ki prekriva drugo, pozoren in popolnoma zavesten, in si zamisli v svojem umu čas za bujenje. Ko vstaneš v zadnjem delu noči, ko hodiš nazaj in naprej in sediš, čisti svoj um ovirajočih stanj.’

19. Ko je, Aggivessana, plemeniti učenec predan budnosti, ga potem Tathāgata vzgaja dalje: ‘Pridi, menih, poseduj pozornost in zavedanje. Deluj v zavedanju, ko hodiš naprej in se vračaš … ko gledaš dalje in gledaš stran … ko pregibaš in razteguješ svoje ude … ko nosiš svoja oblačila in nosiš svoje zunanje oblačilo in skledo … ko ješ, piješ, uživaš hrano in jo okušaš . . . ko odvajaš blato in uriniraš … ko hodiš, stojiš, sediš, zaspiš, se zbudiš, govoriš in si tiho.’

20. Ko, Aggivessana, plemeniti učenec poseduje pozornost in zavedanje, ga potem Tathāgata vzgaja dalje: ‘Pridi, menih, zateci se na osamljeno bivalno mesto: v gozd, ob vznožje drevesa, na goro, v globoko sotesko, v jamo na hribu, na tla za kremiranje, goščavo pragozda, na odprti prostor, na otep slame.’

21. On se zateče na osamljeno bivalno mesto: v gozd … otep slame. Ob vračanju iz svoje poti po miloščinsko hrano, po svojem obroku, sede, prekriža svoje noge, vzravna svoje telo in vzpostavi pozornost pred seboj. Ko opusti pohlepnost po svetu, biva z umom brez pohlepnost; on prečisti svoj um pohlepnost. Ko opusti zlonamernost in sovraštvo, biva z umom brez zlonamernosti, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; on prečisti svoj um zlonamernosti in sovraštva. Ko opusti lenobo in topost, biva brez lenobe in toposti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in popolnoma zavesten; on prečisti svoj um lenobe in toposti. Ko opusti vznemirjenost in kesanje, biva nevznemirjen z umom, ki je notranje miren; on prečisti svoj um vznemirjenosti in kesanja. Ko opusti dvom, biva onstran dvoma, nezmeden glede dobrih stanj; on prečisti svoj um dvoma.

22. Ko je tako opustil teh pet ovir, nepopolnosti uma, ki slabijo modrost, biva v motrenju telesa kot telesa, vnet, popolnoma zavesten in pozoren, odloži pohlep in obžalovanje za tem svetom. On biva v motrenju občutka kot občutka uma kot umaumskih predmetov kot umskih predmetov, vnet, popolnoma zavesten in pozoren, odloži pohlep in obžalovanje za tem svetom.[3]

23. Prav tako kot, Aggivessana, krotilec slona zasadi velik kol v zemljo in naj priveže gozdnega slona z ovratnico z namenom, da ga obrzda njegovih gozdnih navad … in vtisni v njega navade, ki so prilagojene človeškim bitjem, so ta štiri osnovanja pozornosti, vezana za um plemenitega učenca z namenom, da ga obrzdajo njegovih navad, ki temeljijo na posvetnem življenju, da obrzdajo njegove spomine in namene, ki temeljijo na posvetnem življenju, da ga obrzdajo njegovih stisk, utrujenosti in vneme, ki temeljijo na posvetnem življenju in z namenom, da bi lahko dosegel pravo pot in uresničil Nibbāno.

24. Potem ga Tathāgata vzgaja dalje: ‘Pridi, menih, bivaj motreč telo kot telo, vendar ne premišljuj misli, ki so povezane s telesom; bivaj motreč občutke kot občutke, vendar ne premišljuj misli, ki se tičejo občutkov; bivaj motreč um kot um, vendar ne premišljuj misli, ki so povezane z umom; bivaj motreč umske predmete kot umske predmete, vendar ne premišljuj misli, ki se tičejo umskih predmetov.’

25. Z umirjanjem misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi jhāni[4] … tretji jhāni … četrti jhāni.

26. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst, in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k znanju spomniti se preteklih življenj. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, eno rojstvo, dve rojstvi, tri rojstva, štiri rojstva, pet rojstev, deset rojstev, dvajset rojstev, trideset rojstev, štirideset rojstev, petdeset rojstev, sto rojstev, tisoč rojstev, sto tisoč rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. 

27. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel ravnodušnost, ga usmeri k znanju o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeka, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so z zlomom telesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja gredo svojo pot v skladu s svojimi dejanji. 

28. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, svetel, brez madeža in nečistosti, prilagodljiv,pripraven, stalen in miren, ga usmeri k znanju uničenja vplivov. On razume, kot v resnici je: ‘To je trpljenje. To je izvor trpljenja. To je prenehanje trpljenja. To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ On razume, kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi k prenehanju vplivov.’

29. Ko ve in vidi na ta način, je njegov um osvobojen vpliva čutne želje, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojen, pride vedenje: ‘Osvobojen sem.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno. Duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.

30. Ta menih je sposoben prenašati mraz in vročino, lakoto in žejo, in stik z obadi, komarji, vetrom, soncem in plazečimi stvori; on je sposoben prenašati zlonamerno govorjenje, nezaželene besede in nastale telesne občutke, ki so boleči, mučni, ostri, prebadajoči, neprijetni, trpeči in grozeči življenju. Ko se znebi vsega poželenja, sovraštva in zablode, očiščen pomanjkljivosti, je vreden darov, vreden daril, vreden gostoljubja, vreden darovanj, vreden spoštljivih pozdravov in je neprekosljivo polje zaslug za svet.

31. Če, Aggivessana, kraljevi slon pogine v visoki starosti, neukročen in nevzgojen, potem se ima za starega slona, ki je poginil v neukročeni smrti. Če kraljevi slon pogine ko je v srednji starosti, neukročen in nevzgojen, potem se ima za srednje starega slona, ki je poginil v neukročeni smrti. Če kraljevi slon pogine ko je mlad, neukročen in nevzgojen, potem se ima za mladega slona, ki je poginil v neukročeni smrti. Tako tudi, Aggivessana, če umre star menih s svojimi neuničenimi vplivi, se ga ima za starega meniha, ki je umrl v neukročeni smrti. Če umre menih srednjega statusa s svojimi neuničenimi vplivi, se ga ima za meniha srednjega statusa, ki je umrl v neukročeni smrti. Če na novo pomenišen menih umre s svojimi neuničenimi vplivi, se ga ima za novo pomenišenega meniha, ki je umrl v neukročeni smrti.

32. Če, Aggivessana, dobro ukročen in dobro vzgojen kraljevi slon pogine v visoki starosti, se ga ima za starega slona, ki je poginil v ukročeni smrti. Če dobro ukročen in dobro vzgojen kraljevi slon pogine v srednji starosti, se ga ima za srednje starega slona, ki je poginil v ukročeni smrti. Če dobro ukročen in dobro vzgojen kraljevi slon pogine ko je mlad, se ga ima za mladega slona, ki je poginil v ukročeni smrti. Tako tudi, Aggivessana, če star menih umre in ima svoje vplive uničene, se ga ima za starega meniha, ki je umrl v ukročeni smrti. Če menih srednjega statusa umre in ima svoje vplive uničene, se ga ima za meniha srednjega statusa, ki je umrl v ukročeni smrti. Če na novo pomenišeni menih umre in ima svoje vplive uničene, se ga ima za na novo pomenišenega meniha, ki je umrl v ukročeni smrti.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Novinec Aciravata je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe

[1] MA prepozna princa Jayasena kot sina kralja Bimbisara.

[2] Prispodoba kot v MN 90.11.

[3] Tukaj so štiri osnovanja pozornosti razložena na mestu, ki je običajno rezervirano za štiri jhāne.

[4] Ker se razlaga začne tukaj neposredno z drugo jhāno, to sugerira, da je prejšnji odlomek o razvoju osnovanja pozornosti mora implicitno pokriti prvo jhāno.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / junij 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.