(MN 137) Saḷāyatanavibhanga Sutta – Razlaga šestih področij

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom razlago šestih področij. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

3. “Šest notranjih področij bi morali razumeti. Šest zunanjih področij bi morali razumeti. Šest vrst zavesti bi morali razumeti. Šest vrst kontakta bi morali razumeti. Osemnajst vrst umskega raziskovanja bi morali razumeti. Šestintrideset stanj bitij bi morali razumeti. V tem pogledu, v odvisnosti od tega, opusti tisto. Plemeniti gojijo tri področja vzpostavitve pozornosti, in ko se temu posveti je učitelj vreden poučevanja množic. Med vsemi učitelji vadbe se on imenuje neprimerljivi vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti. To je povzetek razlage šestih področij.

4. ‘Šest notranjih področij bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesno področje, ušesno področje, nosno področje, jezično področje, telesno področje in umsko področje. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest notranji področij bi morali razumeti.’

5. ‘Šest zunanjih področij bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja področje oblike, področje zvoka, področje vonja, področje okusa, področje tipnosti in področje pojavov. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest zunanjih področij bi morali razumeti.’

6. ‘Šest vrst zavesti bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesna zavest, ušesna zavest, nosna zavest, jezična zavest, telesna zavest in umska zavest. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest vrst zavesti bi morali razumeti.’

7. ‘Šest vrst kontakta bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesni kontakt, ušesni kontakt, nosni kontakt, jezični kontakt, telesni kontakt, in umski kontakt. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest vrst kontakta bi morali razumeti.’

8. ‘Osemnajst vrst umskega raziskovanja bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Ko gledaš obliko z očmi, raziskuješ obliko, ki ustvari veselje, raziskuješ obliko, ki ustvari bridkost, raziskuješ obliko, ki ustvari mirnodušnost. Ko poslušaš zvok z ušesi … Ko vohaš vonj z nosom … Ko okušaš okus z jezikom … Ko se dotikaš tipnega s telesom … Ko prepoznavaš pojav z umom, raziskuješ pojav, ki ustvari veselje, raziskuješ pojav, ki ustvari bridkost, raziskuješ pojav, ki ustvari mirnodušnost. Tako obstaja šest vrst raziskovanja veselja, šest vrst raziskovanja bridkosti in šest vrst raziskovanja mirnodušnosti. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Osemnajst vrst umskega raziskovanja bi morali razumeti.’

9. ‘Šestintrideset stanj bitij bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja šest vrst veselja, ki temelji na posvetnem življenju in šest vrst veselja, ki temelji na odpovedi. Obstaja šest vrst bridkosti, ki temelji na posvetnem življenju in šest vrst bridkosti, ki temelji na odpovedi. Obstaja šest vrst mirnodušnosti, ki temelji na posvetnem življenju in šest vrst mirnodušnosti, ki temelji na odpovedi.

10. Katerih je šest vrst veselja, ki temelji na posvetnem življenju? Ko jemlješ kot korist pridobitev oblik, po katerih se hrepeni z očmi, so zaželene, prijetne, razveseljive in združene s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj je bilo predhodno pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo - se pojavi veselje. Takšno veselje se imenuje veselje, ki temelji na posvetnem življenju.

Ko jemlješ kot korist pridobitev zvokov, spoznanih z ušesi … pridobitev vonjev, spoznanih z nosom … pridobitev okusov, spoznanih z jezikom … pridobitev tipnosti, spoznanih s telesom … pridobitev pojavov spoznanih z umom, po katerih se hrepeni z očmi, so zaželeni, prijetni, razveseljivi in združeni s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj je bilo predhodno pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo - se pojavi veselje. To je šest vrst veselja, ki temelji na posvetnem življenju.

11. Katerih je šest vrst veselja, ki temelji na odpovedi? Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanjem oblik vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je, da so oblike tako prej in sedaj vse nestalne, neprijetnost in predmet sprememb, se pojavi veselje. Takšno veselje se imenuje veselje, ki temelji na odpovedi.

Ko s poznavanjem nestalnosti, spremembe, izginevanja in prenehanjem zvokov … vonjev … okusov … tipnosti … pojavov, vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je, da so pojavi tako prej in sedaj vsi nestalni, neprijetnost in predmet sprememb, se pojavi veselje. Takšno veselje se imenuje veselje, ki temelji na odpovedi. To je šest vrst veselja, ki temelji na odpovedi.

12. Katerih je šest vrst bridkosti, ki temelji na posvetnem življenju? Ko jemlješ kot nepridobitev nepridobitev oblike, spoznane z očmi, po katerih se hrepeni z očmi, so zaželene, prijetne, razveseljive in združene s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj predhodno ni bilo pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo – se pojavi bridkost. Takšna bridkost kot je ta, se imenuje bridkost, ki temelji na posvetnem življenju.

Ko jemlješ kot nepridobitev nepridobitev zvokov spoznanih z ušesi … nepridobitev vonjev spoznanih z nosom … nepridobitev okusov spoznanih z jezikom … nepridobitev tipnosti spoznane s telesom … nepridobitev pojavov spoznanih z umom, ki so zaželeni, prijetni, razveseljivi in združeni s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj predhodno ni bilo pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo – se pojavi bridkost. Takšna bridkost kot je ta, se imenuje bridkost, ki temelji na posvetnem življenju. To je šest vrst bridkosti, ki temelji na posvetnem življenju.

13. Katerih je šest vrst bridkosti, ki temelji na odpovedi? Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanjem oblik vidiš, da so oblike tako prej in sedaj vse nestalne, neprijetnost in predmet sprememb, to povzroči željo po vrhunski osvoboditvi: ‘Kdaj bom vstopil in bival v tem področju, v katerega so plemeniti sedaj vstopili in v njem bivajo?’ V njem, ki povzroči takšno željo po vrhunski osvoboditvi se pojavi bridkost, s to željo kot pogojem. Takšna bridkost kot je ta, se imenuje bridkost, ki temelji na odpovedi.

Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanja zvokov … vonjev … okusov … tipnosti … pojavov, vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je, da so pojavi tako prej in sedaj vsi nestalni, neprijetnost in predmet sprememb, povzročiš željo po vrhunski osvoboditvi: ‘Kdaj bom vstopil in bival v tem področju, v katerega so plemeniti sedaj vstopili in v njem bivajo?’ V njem, v katerem se povzroči takšna želja po vrhunski osvoboditvi se pojavi bridkost, s to željo kot pogojem. Takšna bridkost kot je ta, se imenuje bridkost, ki temelji na odpovedi. To je šest vrst bridkosti, ki temelji na odpovedi.

14. Katerih je šest vrst mirnodušnosti, ki temelji na posvetnem življenju? Pri gledanju oblike z očmi se pojavi mirnodušnost v neumni zaslepljeni navadni osebi, v nepoučeni navadni osebi, ki ni osvojila svojih omejitev ali osvojila rezultatov [dejanja] in ki je slepa za nevarnost. Takšna mirnodušnost kot je ta, ne presega oblike; zato se imenuje mirnodušnost, ki temelji na posvetnem življenju.

Pri poslušanju zvoka z ušesi … Pri vohanju vonja z nosom … Pri okušanju okusa z jezikom … Pri dotikanju tipnega s telesom … Pri spoznavanju pojava z umom, se pojavi mirnodušnost v neumni zaslepljeni navadni osebi, v nepoučeni navadni osebi, ki ni osvojila svojih omejitev ali osvojila rezultatov [dejanja] in ki je slepa za nevarnost. Takšna mirnodušnost kot je ta, ne presega pojava; zato se imenuje mirnodušnost, ki temelji na posvetnem življenju. To je šest vrst mirnodušnosti, ki temelji na posvetnem življenju.

15. Katerih je šest vrst mirnodušnosti, ki temelji na odpovedi? Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanja oblik, vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je, da so oblike tako prej in sedaj vse nestalne, neprijetnost in predmet sprememb, se pojavi mirnodušnost. Takšna mirnodušnost kot je ta, presega obliko; zato se imenuje mirnodušnost, ki je osnovana na odpovedi.

Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanja zvokov … vonjev … okusov … tipnosti … pojavov, vidiš s primernim razumevanjem kot dejansko je, da so pojavi tako prej kot sedaj vsi nestalni, neprijetnost in predmet sprememb, se pojavi mirnodušnost. Takšna mirnodušnost kot je ta, presega pojav; zato se imenuje mirnodušnost, ki je osnovana na odpovedi. To je šest vrst mirnodušnosti, ki temelji na odpovedi.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šestintrideset stanj bitij bi morali razumeti.’

16. ‘V tem pogledu, v odvisnosti od tega, opusti to.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Menihi, v odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst veselja, ki temelji na odpovedi, opustite in se dvignite nad šest vrst veselja, ki temelji na posvetnem življenju. Tako je opuščeno; tako je obvladano.
V odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst bridkosti, ki temelji na odpovedi, opustite in se dvignite nad šest vrst bridkosti, ki temelji na posvetnem življenju. Tako je opuščeno; tako je obvladano.
V odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst mirnodušnosti, ki temelji na odpovedi, opustite in se dvignite nad šest vrst mirnodušnosti, ki temelji na posvetnem življenju. Tako je opuščeno; tako je obvladano.
V odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst o veselja, ki temelji na odpovedi, opustite in se dvignite nad šest vrst bridkosti, ki temelji na odpovedi. Tako je opuščeno; tako je obvladano.
V odvisnosti in z nanašanjem na šest vrst mirnodušnosti, ki temelji na odpovedi, opustite in se dvignite nad šest vrst veselja, ki temelji na odpovedi. Tako je opuščeno; tako je obvladano.

(MIRNODUŠNOST)

17. Obstaja, menihi, mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelječa na raznolikosti; in obstaja mirnodušnost, ki je poenotena, temelječa na enosti.

18. In kaj, menihi, je mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelječa na raznolikosti? Obstaja mirnodušnost glede oblik, zvokov, vonjev, okusov in tipnosti. To, menihi, je mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelji na raznolikosti.

19. In kaj, menihi, je mirnodušnost, ki je poenotena, temelječa na enosti? Obstaja mirnodušnost glede področja neskončnega prostora, področja neskončne zavesti, področja ničnosti in področja niti zaznave niti nezaznave. To, menihi, je mirnodušnost, ki je poenotena, temelječa na enosti.

20. Tako, menihi, v odvisnosti in z zanašanjem na mirnodušnost, ki je poenotena, temelji na enosti, opustite in obvladajte mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelji na raznolikosti. Tako je opuščena; tako je obvladana.

Menihi, v odvisnosti in z zanašanjem na ne-identifikacijo, opustite in obvladajte mirnodušnost, ki je poenotena in temelji na enosti. Tako je to opuščeno; tako je obvladano.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘V tem pogledu, v odvisnosti od tega, opustite tisto.’

(TRI PODROČJA POZORNOSTI)

21. ‘Obstajajo tri področja pozornosti, ki jih Plemeniti goji, za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

22. Tako, menihi, sočutno in iščoč njihovo blaginjo, učitelj uči Dhammo učence iz milosti: ‘To je za vaše blagostanje; to je za vašo srečo.’ Njegovi učenci nočejo slišati ali prisluhniti ali uporabiti svojega uma, da razumejo; zaidejo na kriva pota in se obrnejo stran od učiteljevega predpisa. S tem Tathāgata ni zadovoljen in ne čuti zadovoljstva; vendar on biva neomajen, pozoren in popolnoma zavedajoč se. To, menihi, se imenuje prvo področje pozornosti, ki ga Plemeniti goji, za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.

23. Razen tega, menihi, sočutno in iščoč njihovo blaginjo, učitelj uči Dhammo učence iz milosti: ‘To je za vaše blagostanje; to je za vašo srečo.’ Nekateri njegovi učenci ne bodo slišali ali prisluhnili ali uporabili svojega uma, da bi razumeli; oni zaidejo na kriva pota in se obrnejo stran od učiteljevega predpisa. Nekateri njegovi učenci bodo slišali in prisluhnili in uporabili svoje um, da razumejo; oni ne zaidejo na kriva pota in se ne obrnejo stran od učiteljevega predpisa. S tem Tathāgata ni zadovoljen in ne čuti zadovoljstva, in on ni nezadovoljen in ne čuti nezadovoljstva; ostaja neodvisen od obeh, zadovoljstva in nezadovoljstva in biva v mirnodušnosti, pozoren in popolnoma zavedajoč. To, menihi, se imenuje drugo področje pozornosti, ki ga Plemeniti goji, za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.

24. Razen tega, menihi, sočutno in iščoč njihovo blaginjo, učitelj uči Dhammo učence iz milosti: ‘To je za vaše blagostanje; to je za vašo srečo.’ Njegovi učenci bodo slišali in prisluhnili in uporabili svoj um, da razumejo; oni ne bodo zašli na kriva pota in se obrnili stran od učiteljevega predpisa. S tem je Tathāgata zadovoljen in čuti zadovoljstvo; vendar on biva neomajen, pozoren in popolnoma zavedajoč. To, menihi, se imenuje tretje področje pozornosti, ki ga Plemeniti goji, za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Obstajajo tri osnovanja pozornosti, katere Plemeniti goji, za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.’

(KROTILEC POSAMEZNIKOV)

25. ‘Med učitelji vadbe se on imenuje neprimerljivi vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Voden od krotilca slonov, menihi, gre slon, ki ga je treba ukrotiti v eno smer – vzhod, zahod, sever ali jug. Voden od krotilca konj, menihi, gre konj, ki ga je treba ukrotiti v eno smer - vzhod, zahod, sever ali jug. Voden od krotilca volov, menihi, gre vol, ki ga je potrebno ukrotiti v eno smer - vzhod, zahod, sever ali jug.

26. Menihi, voden od Tathāgate, popolnega in popolno prebujenega, gre posameznik, ki ga je potrebno ukrotiti v osem smeri.

Iz snovi on vidi oblike: to je prva smer.
Ne zaznavajoč oblik notranje, on vidi oblike zunanje: to je druga smer.
Odločen je samo na osnovi lepega: to je tretja smer.
S popolnim obvladovanjem zaznav oblike, z izginotjem zaznav čutnih vtisov, z nepozornostjo na zaznave različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ vstopi in biva v področju neskončnega prostora: to je četrta smer.
S popolnim obvladovanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavest je neskončna,’ vstopi in biva v področju neskončne zavesti: to je peta smer.
S popolnim obvladovanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tam je nič,’ vstopi in biva v področju ničnosti: to je šesta smer.
S popolnim obvladovanjem področja ničnosti, vstopi in biva v področju niti zaznave niti nezaznave: to je sedma smer. S popolnim obvladovanjem področja niti zaznave niti nezaznave, vstopi in biva v prenehanju zaznave in občutka: to je osma smer.

Menihi, voden od Tathāgate, popolnega in popolno prebujenega, gre posameznik, ki ga je potrebno ukrotiti, v teh osem smeri.

28. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Med učitelji vadbe je on tisti, ki se imenuje neprimerljivi vodja posameznikov, ki jih je treba ukrotiti.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2018, rev. julij 2019