(MN 138) Uddesavibhanga Sutta - Razlaga povzetka

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom povzetek in njegovo razlago. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

3. “Menihi, menih naj preiskuje stvari na takšen način, da medtem ko jih preiskuje, njegova zavest zunanje ni raztresena niti ne raztresena niti ni obtičala notranje, in ker je brez predpostavke, ne postane vznemirjena. Če njegova zavest zunanje ni raztresena in raztresena niti ni obtičala notranje, in če brez predpostavke ne postane vznemirjena, potem za njega ni nastanka trpljenja – rojstva, staranja in smrti v prihodnosti.”

4. To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Ko je to povedal, se je Vzvišeni dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče.

5. Kmalu po tem, ko je Blaženi odšel, so menihi menili: “Sedaj, prijatelji, Blaženi se je dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, ko je podal povzetek na kratko, ne da bi razložil natančen pomen. Sedaj, kdo bo to natančno razložil?” Potem so menili: “Častiti Mahā Kaccāna je hvaljen od učitelja in cenjen od svojih modrih tovarišev v posvečenem življenju. On je sposoben razlage natančnega pomena. Kaj če gremo do njega in ga vprašamo o pomenu tega.”

6. In menihi so odšli do častitega Mahā Kaccāne in izmenjali z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, so sedli na stran in mu povedali, kaj se je zgodilo in dodali: “Naj nam častiti Mahā Kaccāna to razloži.”

7. [Častiti Mahā Kaccāna je odgovoril:] “Prijatelji, to je tako, kot da človek, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine in misli, da se srčevino lahko najde med vejami in listi velikega drevesa, ki stoji in poseduje v sebi srčevino, potem ko je prezrl korenine in deblo. In tako je tudi z vami, častiti gospodje, ko menite, da bi me morali vprašati o pomenu tega, potem ko ste prezrli Blaženega, ko ste se osebno srečali z učiteljem. Glede védenja, Blaženi vé; videnja, on vidi; on je vizija, on je znanje, on je Dhamma, on je sveti; on je ta, ki govori, ki razglaša, je razlagalec pomena, je podeljevalec nesmrtnosti, gospodar Dhamme, Tathāgata. Takrat je bil čas, ko bi morali vprašati Blaženega o pomenu. Kot vam pove, tako bi si morali to zapomniti.”

8. “Gotovo, prijatelj Kaccāna, ko vé, Blaženi vé; ko vidi, on vidi; on je vizija … Tathāgata. To je bil čas, ko bi morali vprašati Blaženega po pomenu. Kot nam pove, tako bi si morali to tudi zapomniti. Vendarle, častiti Mahā Kaccāna je hvaljen od učitelja in cenjen od svojih modrih tovarišev v posvečenem življenju. Častiti Mahā Kaccāna je sposoben razložiti natančen pomen tega povzetka, ki ga je na kratko podal Blaženi, ne da bi razložil natančen pomen. Naj ga častiti Mahā Kaccāna razloži in naj mu to ne bo nadležno.”

9. “Potem poslušajte, prijatelji, in skrbno pazite, kaj bom povedal.” “Da, prijatelj,” so odgovorili menihi. Častiti Mahā Kaccāna je rekel:

10. “Kako, prijatelji, se zavest ima za ‘zunanje raztreseno in razpršeno’?[1] Ko je menih videl obliko z očmi, če njegova zavest sledi znaku oblike, je povezana in ovirana z zadovoljitvijo v znaku oblike,[2] ovirana z oviro zadovoljitve v znaku oblike, potem se njegova zavest ima za ‘zunanje raztreseno in razpršeno.’

Ko je slišal zvok z ušesi … vohal vonj z nosom … okušal okus z jezikom … se dotikal tipnega s telesom … spoznal pojav z umom, če njegova zavest sledi znaku pojava, je povezana in ovirana z zadovoljitvijo v znaku pojava, ovirana z oviro zadovoljitve v znaku pojava, potem se njegova zavest ima za ‘zunanje raztreseno in razpršeno.’

11. In kako, prijatelji, se zavest ima za ‘zunanje neraztreseno in nerazpršeno’? Ko je menih videl obliko z očmi, če njegova zavest ne sledi znaku oblike, ni povezana in ovirana z zadovoljitvijo v znaku oblike, ni ovirana z oviro zadovoljitve v znaku oblike, potem se njegova zavest ima za ‘zunanje neraztreseno in nerazpršeno.’

Ko je slišal zvok z ušesom … vohal vonj z nosom … okušal okus z jezikom … se dotikal tipnega s telesom … spoznal pojav z umom, če njegova zavest ne sledi znaku pojava, ni povezana in ovirana z zadovoljitvijo v znaku pojava, ni ovirana z oviro zadovoljitve v znaku pojava, potem se njegova zavest ima za ‘zunanje neraztreseno in nerazpršeno.’

12. In kako, prijatelji, se um ima za ‘notranje obtičalega’?[3] Popolnoma odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, menih vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, rojenima v samoti. Če njegova zavest sledi zadovoljstvu in prijetnosti, rojenima v samoti, je povezana in ovirana z zadovoljitvijo v zadovoljstvu in prijetnosti, rojenima v samoti, potem se njegovi um ima za ‘notranje obtičalega.’

13. Spet, z umirjanjem misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi jhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz zbranosti. Če njegova zavest sledi zadovoljstvu in prijetnosti, ki sta rojena iz zbranosti … potem se njegovi um ima za ‘notranje obtičalega.’

14. Spet, z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, menih biva v mirnodušnosti, in pozoren in osredotočen, vendar z občutkom prijetnosti s telesom, vstopi in biva v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, ta, ki biva v sreči.’ Če njegova zavest sledi mirnodušnosti … potem se njegovi um ima za ‘notranje obtičalega.’

15. Spet, z opustitvijo užitka in bolečine in s predhodnim izginotjem veselja in bridkosti, menih vstopi in biva v četrti jhāni, kar je niti-bolečina-niti-prijetnost in čistost pozornosti zaradi mirnodušnost. Če njegova zavest sledi niti-bolečini-niti-prijetnosti, je povezan in oviran z zadovoljitvijo v niti-bolečini-niti-prijetnosti, je oviran z oviro zadovoljitve v niti-bolečini-niti-prijetnosti, potem se njegovi um ima za ‘notranje obtičalega.’ Tako se um ima za ‘notranje obtičalega.’

16. In kako, prijatelji, se um ima za ‘notranje neobtičalega’? Popolnoma odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, menih vstopi in biva v prvi jhāni … Če njegova zavest ne sledi zadovoljstvu in prijetnosti rojenima v samoti, ni povezan in oviran z zadovoljitvijo v zadovoljstvu in prijetnosti rojenima v samoti, ni oviran z oviro zadovoljitve v zadovoljstvu in prijetnosti rojenima v samoti, potem se njegovi um ima za ‘notranje neobtičalega.’

17. Spet, z umirjanjem misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi jhāni … Če njegova zavest ne sledi zadovoljstvu in prijetnosti rojenima v zbranosti … potem se njegovi um ima za ‘notranje neobtičalega.’

18. Spet, z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, menih … vstopi in biva v tretji jhāni … Če njegova zavest ne sledi mirnodušnosti … potem se njegovi um ima za ‘notranje neobtičalega.’

19. Spet, z opustitvijo užitka in bolečine … menih vstopi in biva v četrti jhāni … Če njegova zavest ne sledi niti-bolečini-niti-prijetnosti, ni povezan in oviran z zadovoljitvijo v niti-bolečini-niti-prijetnosti, ni oviran z oviro zadovoljitve v niti-bolečini-niti-prijetnosti, potem se njegov um uma za ‘notranje ne-obtičalega.’ Tako se um ima za ‘notranje neobtičalega.’

20. Kako, prijatelji, obstaja vznemirjenost zaradi predpostavke? Nepoučen navaden posameznik, ki se ne ozira na plemenite in je neizkušen in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ki se ne ozira na prave ljudi in je neizkušen in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ima snov za sebstvo ali kot da je sebstvo iz snovi ali kot da je snov v sebstvu ali kot da ima sebstvo snov. Toda ta njegova snov se spremeni in postane drugačna. Ker se spremeni in snov postane drugačna, se njegova zavest prekroji v skladu s spremembo snovi. Z vznemirjenostjo, rojeno iz prekrojitve glede na spremembo snovi in ki prihaja od pojavitve (slabih umskih) kvalitet, je njegov um razdejan. In zaradi slabitve pozornosti, se počuti tesnobno, ogroženo in zaskrbljeno.[4]

On ima občutek kot sebstvo … On ima zaznavo kot sebstvo … On ima tvorbe kot sebstvo … On ima zavest kot sebstvo ali kot da ima sebstvo zavest ali zavest kot da je v sebstvu ali kot da je sebstvo v zavesti. Toda ta njegova zavest se spremeni in postane drugačna. Ker se spremeni in je zavest drugačna, se njegova zavest prekroji v skladu s spremembo v zavedanju. Z vznemirjenostjo, rojeno iz prekrojitve glede na spremembo v zavedanju in ki prihaja iz pojavitve (slabih umskih) kvalitet, je njegov um razdejan. In zaradi slabitve pozornosti, se počuti tesnobno, ogroženo in zaskrbljeno.Takšna je vznemirjenost zaradi predpostavke.

21. In kako, prijatelji, obstaja nevznemirjenost zaradi ne-predpostavke? Dobro poučeni plemeniti učenec, ki se ozira na plemenite in je izkušen in discipliniran v njihovi Dhammi, ki se ozira na prave ljudi in je izkušen in discipliniran v njihovi Dhammi, nima snovi za sebstvo ali kot da ima sebstvo snov ali kot da je snov v sebstvu ali kot da je sebstvo v snovi. Ta njegova snov se spremeni in postane drugačna. Ko se spremeni in postane drugačna, se njegova zavest ne prekroji v skladu s spremembo snovi. Vznemirjena stanja uma, rojena iz prekrojitve glede na spremembo snovi, ne nastanejo in ne razdejanijo njegovega uma. Ker je njegov um pozoren, ni boječ, ogrožen in zaskrbljen in ker nima predpostavke, ne postane vznemirjen.

On nima občutka za sebstvo … On nima zaznav za sebstvo … On nima tvorb za sebstvo … On nima zavesti za sebstvo ali sebstva kot da ima zavest ali zavest kot da je v sebstvu ali kot da je sebstvo v zavesti. Ta njegova zavest se spremeni in postane drugačna. Ko se spremeni in postane drugačna, se njegova zavest ne prekroji v skladu s spremembo zavedanja. Vznemirjenaa stanja uma, rojena iz prekrojitve glede na spremembo zavedanja, ne nastanejo in ne razdejanijo njegovega uma. Ker je njegov um pozoren, ni boječ, ogrožen in zaskrbljen in ker nima predpostavke, ne postane vznemirjena. Tako je, ko ni vznemirjenosti, ker ni predpostavke.

22. Prijatelji, ko se je Blaženi dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, po tem ko je podal na kratko povzetek, ne da bi razložil natančen pomen, ki je: ‘Menihi, menih bi moral preiskati stvari na tak način, da medtem ko jih preiskuje, njegova zavest ni vznemirjena in razpršeno zunanje niti ni obtičala notranje, in brez predpostavke on ne postane vznemirjen. Če njegova zavest ni vznemirjena in raztresena zunanje niti ni obtičala notranje, in če brez predpostavke ne postane vznemirjen, potem za njega tu ni nastajanja trpljenja – rojstva, staranja in smrti v prihodnosti,’ jaz razumem, da je takšen natančen pomen tega povzetka. Sedaj, prijatelji, če želite, pojdite do Blaženega in ga vprašajte glede pomena tega. Kot vam Blaženi razloži, tako si to zapomnite.”

23. Potem so se menihi, ko so se navdušili in razveselili v besedah častitega Mahā Kaccāna, dvignili iz njihovih sedežev in odšli do Blaženega. Ko so se mu poklonili, so sedli na stran in povedali Blaženemu vse, kar se je zgodilo po tem, ko je odšel in dodali: “Potem, častiti gospod, smo odšli do častitega Mahā Kaccāne in ga vprašali glede pomena. Častiti Mahā Kaccāna nam je razložil pomen s temi izrazi, trditvami in frazami.”

24. “Mahā Kaccāna je moder, menihi, Mahā Kaccāna ima veliko modrosti. Če bi me vprašali o pomenu tega, bi vam ga razložil na isti način, kot vam ga je razložil Mahā Kaccāna. Takšen je njegov pomen in tako bi si ga morali zapomniti.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 Opombe


[1] MA: Zavest je “zunanje raztresena in razpršeno” med zunanjimi predmeti takrat, ko se pojavi navezanost do zunanjega predmeta.

[2]  MT: Oblika sama se imenuje znak oblike (rūpanimitta), ker je vzrok za nastanek nečistosti. Nekdo “mu sledi” zaradi želje.

[3]  MA: Um je “notranje obtičal” zaradi navezanosti na notranji predmet. Samo besedilo sutte ima prehod od zavedanja (viññāne) v Buddhovem povzetku do uma (citte) v Mahā Kaccānovi razlagi.

[4]  Vznemirjenost tako pride od pomanjkanja kakršnekoli stalne esence v stvareh, ki lahko zagotovijo zatočišče pred trpljenjem, ki nastane zaradi njihove spremembe in nestabilnosti.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2018, rev. jan. 2018

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information