(MN 138) Uddesavibhanga Sutta - Razlaga povzetka

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom povzetek in njegovo razlago. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

3. “Menihi, menih naj preiskuje stvari na takšen način, da medtem ko jih preiskuje, njegova zavest zunanje ni raztresena in razpršena niti ni obtičala notranje, in ker je brez predpostavke, ne postane vznemirjena. Če njegova zavest ni raztresena in raztresena zunanje niti ni obtičala notranje, in če brez predpostavke ne postane vznemirjena, potem za njega ni nastanka neprijetnosti – rojstva, staranja in smrti v prihodnosti.”

4. To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Ko je to povedal, se je Vzvišeni dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče.

5. Kmalu po tem, ko je Blaženi odšel, so menihi menili: “Prijatelji, Blaženi se je dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, ko je podal povzetek na kratko, ne da bi razložil natančen pomen. Sedaj, kdo bo to natančno razložil?” Potem so menili: “Častiti Mahā Kaccāna je hvaljen od učitelja in cenjen od svojih modrih tovarišev v svetem življenju. On je sposoben razlage natančnega pomena. Kaj če gremo do njega in ga vprašamo o pomenu tega.”

6. In menihi so odšli do častitega Mahā Kaccāne in izmenjali z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, so sedli na stran in mu povedali, kaj se je zgodilo in dodali: “Naj nam častiti Mahā Kaccāna to razloži.”

(NATANČNA RAZLAGA POVZETKA)

7. [Častiti Mahā Kaccāna je odgovoril:] “Prijatelji, to je tako kot da človek, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine in misli, da se srčevino lahko najde med vejami in listi velikega drevesa, ki stoji in poseduje v sebi srčevino, potem ko je prezrl korenine in deblo. In tako je tudi z vami, častiti gospodje, ko menite, da bi me morali vprašati o pomenu tega, potem ko ste prezrli Blaženega, ko ste se osebno srečali z učiteljem. Glede vednosti, Blaženi ve, glede videnja, on vidi. On je videnje, on je vednost, on je Dhamma, on je najvišji. On je ta, ki govori, ki razglaša, je razlagalec pomena, je podeljevalec nesmrtnosti, gospodar Dhamme, Tathāgata. Takrat je bil čas, ko bi morali vprašati Blaženega o pomenu. Kot vam pove, tako bi si morali to zapomniti.”

8. “Gotovo, prijatelj Kaccāna, ko ve, Blaženi ve, ko vidi, on vidi. On je vizija … Tathāgata. To je bil čas, ko bi morali vprašati Blaženega po pomenu. Kot nam pove, tako bi si morali to tudi zapomniti. Vendarle, častiti Mahā Kaccāna je hvaljen od učitelja in cenjen od svojih modrih tovarišev v svetem življenju. Častiti Mahā Kaccāna je sposoben razložiti natančen pomen tega povzetka, ki ga je na kratko podal Blaženi, ne da bi razložil natančen pomen. Naj ga častiti Mahā Kaccāna razloži in naj mu to ne bo nadležno.”

9. “Potem poslušajte, prijatelji, in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, prijatelj,” so odgovorili menihi. Častiti Mahā Kaccāna je rekel:

10. “Kako, prijatelji, se zavest ima za ‘zunanje raztreseno in razpršeno’? Ko je menih videl objekt z očmi, če njegova zavest sledi znaku objekta, je povezana in ovirana z zadovoljitvijo v znaku objekta, če je ovirana z oviro zadovoljitve v znaku objekta, potem se njegova zavest ima za ‘zunanje raztreseno in razpršeno.’

Ko je slišal zvok z ušesi … vohal vonj z nosom … okušal okus z jezikom … se dotikal tipnega s telesom … spoznal pojav z umom, če njegova zavest sledi znaku pojava, je povezana in ovirana z zadovoljitvijo v znaku pojava, ovirana z oviro zadovoljitve v znaku pojava, potem se njegova zavest ima za ‘zunanje raztreseno in razpršeno.’

11. In kako, prijatelji, se zavest ima za ‘zunanje neraztreseno in nerazpršeno’? Ko je menih videl objekt z očmi, če njegova zavest ne sledi znaku objekta, ni povezana in ovirana z zadovoljitvijo v znaku objekta, ni ovirana z oviro zadovoljitve v znaku objekta, potem se njegova zavest ima za ‘zunanje neraztreseno in nerazpršeno.’

Ko je slišal zvok z ušesom … vohal vonj z nosom … okušal okus z jezikom … se dotikal tipnega s telesom … spoznal pojav z umom, če njegova zavest ne sledi znaku pojava, ni povezana in ovirana z zadovoljitvijo v znaku pojava, ni ovirana z oviro zadovoljitve v znaku pojava, potem se njegova zavest ima za ‘zunanje neraztreseno in nerazpršeno.’

12. In kako, prijatelji, se srce ima za ‘notranje obtičalo’? Popolnoma odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Če njegova zavest sledi zadovoljstvu in prijetnosti, rojenima v samoti, je povezana in ovirana z zadovoljitvijo v zadovoljstvu in prijetnosti, ki sta rojena v samoti, potem se njegovo srce ima za ‘notranje obtičalo.’

13. Z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja. Če njegova zavest sledi zadovoljstvu in prijetnosti, ki sta rojena iz zbranosti … potem se njegovo srce ima za ‘notranje obtičalo.’

14. Ko izgine zadovoljstvo, menih vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen in še vedno doživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’ Če njegova zavest sledi mirnodušnosti … potem se njegovo srce ima za ‘notranje obtičalo.’

15. Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. Če njegova zavest sledi niti neprijetnosti niti prijetnosti, je zvezan in oviran z zadovoljitvijo v niti neprijetnosti niti prijetnosti, je oviran z oviro zadovoljitve v niti neprijetnosti niti prijetnosti, potem se njegovo srce ima za ‘notranje obtičalo.’ Tako se srce ima za ‘notranje obtičalo.’

16. In kako, prijatelji, se srce ima za ‘notranje neobtičalo’? Popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od škodljivih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti … Če njegova zavest ne sledi zadovoljstvu in prijetnosti, ki sta rojena v samoti, ni zvezan in oviran z zadovoljitvijo v zadovoljstvu in prijetnosti rojenima v samoti, ni oviran z oviro zadovoljitve v zadovoljstvu in prijetnosti, ki sta rojena v samoti, potem se njegovo srce ima za ‘notranje neobtičalo.’

17. Z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti … Če njegova zavest ne sledi zadovoljstvu in prijetnosti rojenima v zbranosti … potem se njegovo srce ima za ‘notranje neobtičalo.’

18. Ko izgine zadovoljstvo, menih … vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti … Če njegova zavest ne sledi mirnodušnosti … potem se njegovo srce ima za ‘notranje neobtičalo.’

19. Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti … Če njegova zavest ne sledi niti neprijetnosti niti prijetnosti, ni zvezan in oviran z zadovoljitvijo v niti neprijetnosti niti prijetnosti, ni oviran z oviro zadovoljitve v niti neprijetnosti niti prijetnosti, potem se njegovo srce ima za ‘notranje neobtičalo.’ Tako se srce ima za ‘notranje neobtičalo.’

20. Kako, prijatelji, obstaja vznemirjenost zaradi predpostavke? Nepoučen navaden posameznik, ki se ne ozira na plemenite in je neizkušen in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ki se ne ozira na prave ljudi in je neizkušen in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ima snov za sebstvo ali da je sebstvo snov ali da je snov v sebstvu ali da je sebstvo v snovi. Toda ta njegova snov se spremeni in postane drugačna. Ker se spremeni in snov postane drugačna, se njegova zavest prekroji v skladu s spremembo snovi. Z vznemirjenostjo, rojeno iz prekrojitve glede na spremembo snovi in ki prihaja od pojavitve (slabih srčnih) kvalitet, je njegovo srce razdejano. In zaradi slabitve pozornosti, se počuti tesnobno, ogroženo in zaskrbljeno.

On ima občutek za sebstvo … On ima zaznavo za sebstvo … On ima tvorbe za sebstvo … On ima zavest za sebstvo ali da je sebstvo zavest ali da je zavest v sebstvu ali da je sebstvo v zavesti. Toda ta njegova zavest se spremeni in postane drugačna. Ker se spremeni in je zavest drugačna, se njegova zavest prekroji v skladu s spremembo v zavesti. Z vznemirjenostjo, rojeno iz prekrojitve glede na spremembo v zavesti in ki prihaja iz pojavitve (slabih srčnih) kvalitet, je njegovo srce razdejano. In zaradi slabitve pozornosti, se počuti tesnobno, ogroženo in zaskrbljeno. Takšna je vznemirjenost zaradi predpostavke.

21. In kako, prijatelji, obstaja nevznemirjenost zaradi nepredpostavke? Dobro poučeni plemeniti učenec, ki se ozira na plemenite in je izkušen in discipliniran v njihovi Dhammi, ki se ozira na prave ljudi in je izkušen in discipliniran v njihovi Dhammi, nima snovi za sebstvo ali da je sebstvo snov ali da je snov v sebstvu ali da je sebstvo v snovi. Ta njegova snov se spremeni in postane drugačna. Ko se spremeni in postane drugačna, se njegova zavest ne prekroji v skladu s spremembo snovi. Vznemirjena stanja srca, rojena iz prekrojitve glede na spremembo snovi, ne nastanejo in ne razdejajo njegovega srca. Ker je njegovo srce pozorno, ni boječ, ogrožen in zaskrbljen in ker nima predpostavke, ne postane vznemirjen.

On nima občutka za sebstvo … On nima zaznave za sebstvo … On nima tvorb za sebstvo … On nima zavesti za sebstvo ali da je sebstvo zavest ali da je zavest v sebstvu ali da je sebstvo v zavesti. Ta njegova zavest se spremeni in postane drugačna. Ko se spremeni in postane drugačna, se njegova zavest ne prekroji v skladu s spremembo zavesti. Vznemirjena stanja srca, rojena iz prekrojitve glede na spremembo zavesti ne nastanejo in ne razdejajo njegovega srca. Ker je njegovo srce pozorno, ni boječ, ogrožen in zaskrbljen in ker nima predpostavke, ne postane vznemirjen. Tako je, ko ni vznemirjenosti, ker ni predpostavke.

22. Prijatelji, ko se je Blaženi dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, po tem ko je podal na kratko povzetek, ne da bi razložil natančen pomen, ki je: ‘Menihi, menih bi moral preiskati stvari na tak način, da medtem ko jih preiskuje, njegova zavest ni vznemirjena in razpršena zunanje niti ni obtičala notranje, in brez predpostavke on ne postane vznemirjen. Če njegova zavest ni vznemirjena in raztresena zunanje niti ni obtičala notranje, in če brez predpostavke ne postane vznemirjen, potem za njega ni nastajanja neprijetnosti – rojstva, staranja in smrti v prihodnosti,’ jaz razumem, da je takšen natančen pomen tega povzetka. Sedaj, prijatelji, če želite, pojdite do Blaženega in ga vprašajte glede pomena. Kot vam Blaženi razloži, tako si to zapomnite.”

23. Potem so se menihi, navdušeni in veseli besed častitega Mahā Kaccāne, dvignili iz svojih sedežev in odšli do Blaženega. Ko so se mu poklonili, so sedli na stran in povedali Blaženemu vse, kar se je zgodilo po tem, ko je odšel in dodali: “Potem, častiti gospod, smo odšli do častitega Mahā Kaccāne in ga vprašali glede pomena. Častiti Mahā Kaccāna nam je razložil pomen s temi izrazi, trditvami in frazami.”

24. “Mahā Kaccāna je pameten, menihi, Mahā Kaccāna je zelo moder. Če bi me vprašali o pomenu tega, bi vam ga razložil na isti način, kot vam ga je razložil Mahā Kaccāna. Takšen je njegov pomen in tako bi si ga morali zapomniti.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2018, rev. avgust 2023