(MN 139) Araṇavibhanga Sutta - Razlaga ne-konflikta

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Savatthiju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom razlago o ne-konfliktu. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

3. “Človek si naj ne prizadeva za čutni užitek, ki je primitiven, vulgaren, grob, nizkoten in nekoristen; in človek si naj ne prizadeva za samotrpinčenje, kar je boleče, nizkotno in nekoristno. Srednja pot, ki jo je odkril Tathāgata, se izogne obema ekstremoma; daje vizijo, daje znanje, vodi do miru, do neposrednega znanja, do prebujenja, do Nibbāne. Naj ve, kaj naj se povzdiguje in kaj naj se omalovažuje, in ko ve oboje, naj tega niti povzdiguje niti omalovažuje, ampak se naj uči le Dhamme. Naj ve, kako definirati prijetnost, in ko to ve, naj si prizadeva za notranjo prijetnost. Naj ne govori zahrbtno in naj v obraz ne govori ostro. Naj govori umirjeno, ne naglo. Naj ne vztraja na lokalnem jeziku in naj ne potepta običajne rabe. To je povzetek razlage ne-konflikta.

4. ‘Človek si naj ne prizadeva za čutni užitek, ki je primitiven, vulgaren, grob, nizkoten in nekoristen; in si naj ne prizadeva za samotrpinčenje, kar je boleče, nizkotno in nekoristno.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Zasledovanje veselja v njem, čigar prijetnost je povezana z željami po čutnosti[1] - primitivnim, vulgarnim, grobim, nizkotnim in nekoristnim – je stanje obdano s trpljenjem, neprijetnostjo, obupom in vročico, in je napačna pot. Prostost od zasledovanja uživanja njega, v katerem je prijetnost povezana z željami po čutnosti - primitivnimi, vulgarnimi, grobimi, nizkotnimi in nekoristnimi - je stanje brez trpljenja, neprijetnosti, obup in vročica, in je pravilna pot.

Zasledovanje samotrpinčenja - boleče, nizkotno in nekoristno – je stanje, obdano s trpljenjem, neprijetnostjo, obupom in vročico in je napačna pot. Prostost od zasledovanja samotrpinčenja - bolečega, nizkotnega in nekoristnega - je stanje brez trpljenja, neprijetnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Človek si naj ne prizadeva za čutni užitek, ki je primitiven, vulgaren, grob, nizkoten in nekoristen; in si naj ne prizadeva za samotrpinčenje, ki je boleče, nizkotno in nekoristno.’

5. ‘Srednja pot, ki jo je odkril Tathāgata, se izogne obema tema ekstremom; daje vizijo, daje znanje, vodi do miru, do neposrednega znanja, do prebujenja, do Nibbāne.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? To je le ta Plemenita osmeročlena pot; to je, pravilen pogled, pravilen namen, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način preživljanja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost. Tako je bilo glede na to rečeno: ‘Srednja pot, ki jo je odkril Tathāgata, se izogne obema tema ekstremoma … do Nibbāne.’

6. ‘Človek naj ve, kaj naj povzdiguje in kaj naj omalovažuje, in ko ve oboje, naj niti povzdiguje niti omalovažuje, ampak se naj uči le Dhamme.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

7. Kako, menihi, pride do povzdigovanja in omalovaževanje in propada učenja le Dhamme? Ko rečeš: ‘Vsi ti, ki so zaposleni v zasledovanju užitka tega, katerega prijetnost je povezana z željami po čutnosti - primitivnim … in nekoristnim – so obdani s trpljenjem, neprijetnostjo, obupom in vročico, in so vstopili na napačno pot,’ tako nekoga omalovažuješ. Ko rečeš: ‘Vsi ti, ki so prosti zasledovanja užitka tega, katerega prijetnost je povezana s čutnimi užitki - primitivnim … in nekoristnim - so brez trpljenje, neprijetnosti, obupa in vročice, in so vstopili na pravilno pot,’ tako nekoga povzdiguješ.

Ko rečeš: ‘Vsi ti, ki so zaposleni v zasledovanju samotrpinčenja - bolečega, nizkotnega in nekoristnega – so obdani s trpljenjem, neprijetnostjo, obupom in vročico, in so vstopili na napačno pot,’ tako nekoga omalovažuješ. Ko rečeš: ‘Vsi ti, ki so prosti zasledovanja samotrpinčenja - bolečega, nizkotnega in nekoristnega – so brez trpljenja, neprijetnosti, obupa in vročice, in so stopili na pravilno pot,’ tako nekoga povzdiguješ.

Ko rečeš: ‘Vsi ti, ki niso opustili ovire bitnosti,[2] so obdani s trpljenjem, neprijetnostjo, obupom in vročico, in so vstopili na napačno pot,’ tako nekoga omalovažuješ. Ko rečeš: ‘Vsi ti, ki so opustili oviro bitnosti, so brez trpljenja, neprijetnosti, obupa in vročice, in so vstopili na pravilno pot,’ tako nekoga povzdiguješ. Tako pride do povzdigovanja in omalovaževanja in propada učenja samo Dhamme.

8. In kako, menihi, tukaj ne pride niti do povzdigovanja niti omalovaževanja, ampak do učenja samo Dhamme? Ko ne rečeš: ‘Vsi ti, ki so zaposleni s predajanjem užitku tega, katerega prijetnost je povezana z željami po čutnosti … so vstopili na napačno pot,’ ampak namesto tega rečeš: ‘Predajanje užitku je stanje, ki ga obdaja trpljenje, neprijetnost, obup in vročica, in je napačna pot,’ potem učiš samo Dhammo.[3] Ko ne rečeš: ‘Vsi ti, ki so prosti predajanja užitku tega, katerega ta, čigar prijetnost je povezana s čutnimi užitki … so vstopili na pravilno pot,’ ampak namesto tega rečeš: ‘Prostost je stanje brez trpljenja, neprijetnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot,’ potem učiš samo Dhammo.

Ko ne rečeš: ‘Vsi ti zaposleni v zasledovanju samotrpinčenja … so vstopili na napačno pot,’ ampak namesto tega rečeš: ‘Zasledovanje je stanje, ki ga obdaja trpljenje, neprijetnost, obup in vročica, in je napačna pot,’ učiš samo Dhammo. Ko ne rečeš: ‘Vsi ti, ki so prosti zasledovanja samotrpinčenja … so vstopili na pravilno pot,’ ampak namesto tega rečeš: ‘Prostost je stanje brez trpljenja, neprijetnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot,’ potem ne učiš samo Dhamme.

Ko ne rečeš: ‘Vsi ti, ki niso opustili ovire bitnosti … so vstopili na napačno pot,’ ampak namesto tega rečeš: ‘Tako dolgo, dokler ovira bitnosti ni opuščena, je tudi bitnost neopuščena,’ potem učiš samo Dhammo.

Ko ne rečeš: ‘Vsi ti, ki so opustili oviro bitnosti … so vstopili na pravilno pot,’ ampak namesto tega rečeš: ‘Ko je ovira bitnosti opuščena, je bitnost tudi opuščena,’ potem učiš samo Dhammo.

Tako je bilo glede na to rečeno: ‘Človek naj ve, kaj naj povzdiguje in kaj naj omalovažuje in ko ve oboje, naj niti povzdiguje niti omalovažuje, ampak naj uči samo Dhammo.’

9. ‘Človek naj ve, kako določiti prijetnost, in ko to ve, si naj prizadeva za prijetnost v samem sebi.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Menihi, obstaja teh pet vezi čutnega užitka. Katerih pet? Oblike spoznane z očmi … zvoki spoznani z ušesi … vonji spoznani z nosom … okusi spoznani z jezikom … tipnosti spoznane s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željami po čutnosti in izzivajo poželenje. To je pet vezi čutnega užitka. Sedaj, prijetnost in veselje, ki nastaneta v odvisnosti od teh pet vezi čutnega užitka, se imenuje čutni užitek - umazana prijetnost, groba prijetnost, nizkotna prijetnost. O tej vrsti prijetnosti pravim, da naj se zanjo ne prizadeva, da naj se je ne razvije, da naj se je ne goji in da naj se je boji.

Menihi, popolnoma odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, menih vstopi in biva v prvi jhāni … drugi jhāni … tretji jhāni … četrti jhāni. To se imenuje blaženost odpovedi, blaženost samote, blaženost miru, blaženost prebujenja. O tej vrsti prijetnosti pravim, da naj se zanjo prizadeva, da naj se jo razvije, da naj se jo goji in da naj se je ne boji.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Človek naj ve, kako določiti prijetnost, in ko to ve, naj si ne prizadeva za prijetnost v samem sebi.’

10. ‘Človek naj ne govori zahrbtno in naj v obraz ne govori ostro.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Menihi, ko veš, da je zahrbten govor neresnica, netočen in nekoristen, ga za nobeno ceno ne smeš izgovoriti. Ko veš, da je zahrbten govor resnica, pravilen in nekoristen, moraš vaditi, da ga ne izgovoriš. Toda ko veš, da je zahrbten govor resnica, točen in koristen, ga lahko izgovoriš, ko poznaš čas za to.

Menihi, ko veš, da je javen oster govor neresničen, netočen in nekoristen, ga za nobeno ceno ne smeš izgovoriti. Ko poznaš, da je javen oster govor resničen, pravilen in nekoristen, ga za nobeno ceno ne smeš izgovoriti. Toda, ko veš, da je javen oster govor resnica, točen in koristen, ga lahko izgovoriš, ko poznaš čas za to.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Človek naj ne govori zahrbtno in naj v obraz ne govori ostro.’

11. ‘Človek naj govori umirjeno, ne hitro.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Menihi, ko govoriš hitro, se ti telo utrudi in um postane vznemirjen, glas se napne in grlo postane hripavo in govor tega, ki govori hitro je nejasen in težko razumljiv.

Menihi, ko govoriš umirjeno, se ti telo ne utrudi niti tvoj um ne postane vznemirjen, glas ni napet niti grlo ne postane hripavo in govor tega, ki govori umirjeno je jasen in lahko razumljiv.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Človek naj govori počasno, ne hitro.’

12. ‘Človek naj ne vztraja na lokalnem jeziku in človek naj ne potepta običajne rabe.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Kako, menihi, pride do vztrajanja na lokalnem jeziku in poteptanja običajne rabe? Menihi, v različnih krajih imenujejo isto stvar ‘krožnik’ [pāti], ‘skleda’ [patta], ‘posoda’ [vittha], ‘skledica’ [serāva], ‘ponev’ [dhāropa], ‘lonec’ [poṇa], ali ‘skodela’ [pisīla]. Kakorkoli jo imenujejo v takšnem in takšnem kraju, človek govori skladno, se trdno drži [tega izraza] in vztraja: ‘Samo to je pravilno; karkoli drugega je napačno.’ Tako je prišlo do vztrajanja na lokalnem jeziku in poteptanja običajne rabe.[4]

In kako, menihi, pride do ne-vztrajanja na lokalnem jeziku in ne-poteptanja običajne rabe? Tako, menihi, v različnih krajih imenujejo isto stvar ‘krožnik’ … ali ‘skodela.’ Kakorkoli ga imenujejo v takšnem in takšnem kraju, brez držanja [za ta izraz] človek govori skladno, misleč: ‘Ti častiti, izgleda, govorijo z ozirom na to.’ Tako obstaja ne-vztrajanje na lokalnem jeziku in ne-poteptanje običajne rabe.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Človek naj ne vztraja na lokalnem jeziku, in človek naj ne potepta običajne rabe.’

13. Menihi, prizadevanje za užitkom tega, katerega prijetnost je povezana z željami po čutnosti - primitivnim … in nekoristnim – je stanje, ki je obdano s trpljenjem, neprijetnostjo, obupom in vročico in je napačna pot. Torej to je stanje s konfliktom.

Menihi, prostost od zasledovanja užitka tega, katerega prijetnost je povezana z željami po čutnosti - primitivnim … in nekoristnim – je stanje brez trpljenja, neprijetnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot. Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, zasledovanje samotrpinčenja - boleče, nizkotno in nekoristno - je stanje, ki je obdano s trpljenjem, neprijetnostjo, obupom in vročico, in je napačna pot. Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, prostost od zasledovanja samotrpinčenja - bolečega, nizkotnega, in nekoristnega – je stanje brez trpljenja, neprijetnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot. Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, Srednja pot, ki jo je odkril Tathāgata se izogiba obeh teh ekstremov; daje vizijo, daje znanje, vodi do miru, do neposrednega znanja, do prebujenja, do Nibbāne. To je stanje brez trpljenje … in je pravilna pot. Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, povzdigovanje in omalovaževanje in propad učenje samo Dhamme je stanje, ki je obdano s trpljenjem … in je napačna pot. Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, ne-povzdigovanje in ne-omalovaževanje in učenje samo Dhamme je stanje brez trpljenja … in je pravilna pot. Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, čutni užitek - umazana prijetnost, groba prijetnost, nizkotna prijetnost je stanje, ki je obdano s trpljenjem … in je napačna pot. Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, blaženost odpovedi, blaženost samote, blaženost miru, blaženost prebujenja je stanje brez trpljenja … in je pravilna pot. Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, zahrbten govor, ki je neresnica, nepravilen in nekoristen je stanje, je stanje, ki je obdano s trpljenjem … Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, zahrbten govor, ki je resnica, pravilen in nekoristen je stanje, ki je obdano s trpljenjem … Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, zahrbten govor, ki je resnica, pravilen in koristen je stanje brez trpljenja … Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, javen oster govor, ki je neresnica, nepravilen in nekoristen je stanje, ki je obdano s trpljenjem … Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, javen oster govor, ki je resnica, pravilen in nekoristen je stanje, ki je obdano s trpljenjem … Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, javen oster govor, ki je resnica, pravilen in koristen je stanje brez trpljenja … Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, govor tega, ki govori hitro je stanje, ki je obdano s trpljenjem, neprijetnostjo, obupom in vročico, in je napačna pot. Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, govor tega, ki govori umirjeno je stanje brez trpljenja … Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, vztrajanje na lokalnem jeziku in poteptanje običajne rabe je stanje, ki je obdano s trpljenjem … Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, ne-vztrajanje na lokalnem jeziku in ne-poteptanje normalne rabe je stanje brez trpljenja, neprijetnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot. Torej, to je stanje brez konflikta.

14. Torej, menihi, sebe morate vaditi tako: ‘Poznali bomo stanje s konfliktom in bomo poznali stanje brez konflikta, in ko bomo to poznali, bomo stopili na pot brez konflikta.’ Sedaj, menihi, Subhuti je pripadnik plemena, ki je stopil na pot brez konflikta.”[5]

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe

[1] To je bolj zapleten izraz za zasledovanje čutnega užitka.

[2] To je hrepenenje po bivanju, obstoju.

[3] Povzdigovanje in omalovaževanje pride, ko tvoriš svoje stališče z ozirom na osebo, ko nekatere hvališ in druge grajaš. Človek poučuje “samo Dhammo” , ko tvori svoje stališče z ozirom na stanja (dhamma) – ne da bi se eksplicitno skliceval na osebo.

[4] Ta problem “vztrajanja na lokalnem jeziku” je moral biti posebej akuten v Sanghi, ko so menihi živeli življenje stalnega popotnika in so prečkali mnogo pokrajin, vsako z njenim posebnim dialektom.

[5]  Častiti Subhūti je bil mlajši brat Anāthapiṇḍike in je postal menih na dan, ko je Jetov gozdiček bil darovan Sanghi. Buddha ga je označil kot najodličnejšega učenca v dveh kategorijah – da je ta, ki živi brez konflikta in ta, ki je vreden darov.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.