(MN 141) Saccavibhanga Sutta - Razlaga resnic

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Varanasiju, v Jelenjem parku pri Isipatani. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.” - “Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Pri Varanasiju, menihi, v Jelenjem parku pri Isipatani je Tathāgata, popoln in popolno prebujen, pognal v tek neprimerljivo Kolo Dhamme,[1] ki ga ne more ustaviti noben asket ali brahmin ali božanstvo ali Māra ali Brahmā ali kdorkoli v svetu - to je, najavljanje, poučevanje, opisovanje, ustanavljanje, odkrivanje, razlaganje in razkazovanje Štirih plemenitih resnic. Katerih štiri?

3. Najavljanje, poučevanje, opisovanje, ustanavljanje, odkrivanje, razlaganje in razkazovanje plemenite resnice o neprijetnosti. Najavljanje, poučevanje, opisovanje, ustanavljanje, odkrivanje, razlaganje in razkazovanje plemenite resnice o izvoru neprijetnosti … plemenite resnice o prenehanju neprijetnosti … plemenite resnice o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.

4. Pri Varanasiju, menihi, v Jelenjem parku pri Isipatani je Tathāgata, popoln in popolno prebujen, pognal v tek neprimerljivo Kolo Dhamme, ki ga ne more ustaviti noben asket ali brahmin ali božanstvo ali Māra ali Brahmā ali kdorkoli v svetu - to je, najavljanje, poučevanje, opisovanje, ustanavljanje, odkrivanje, razlaganje in razkazovanje Štirih plemenitih resnic.

5. Gojite prijateljstvo s Sāriputto in Moggallāno, menihi; družite se s Sāriputto in Moggallāno. Ona sta modra in pomagata svojim tovarišem v svetem življenju. Sāriputta je kakor mati; Moggallāna je kakor dojilja. Sāriputta vadi druge za dosego sadeža vstopajočega v tok, Moggallāna za dosego najvišjega cilja. Sāriputta, menihi, je sposoben najaviti, poučevati, opisati, ustanoviti, odkriti, razložiti in razkazovati Štiri plemenite resnice.”

6. Tako je rekel Blaženi. Ko je to rekel, se je Vzvišeni dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče.

7. Kmalu potem, ko je Blaženi odšel, je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.” - “Prijatelj,” so odgovorili menihi častitemu Sāriputti. Častiti Sāriputta je rekel:

8. “Pri Varanasiju, prijatelji, v Jelenjem parku pri Isipatani je Tathāgata, popoln in popolno prebujen, pognal v tek neprimerljivo Kolo Dhamme … in razkazovanje Štirih plemenitih resnic. Katerih štiri?

9. Najavljanje … in razkazovanje plemenite resnice o neprijetnosti … plemenite resnice o izvoru neprijetnosti … plemenite resnice o prenehanju neprijetnosti … plemenite resnice o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.

10. In kaj, prijatelji, je plemenita resnica o neprijetnosti? Rojstvo je neprijetnost; staranje je neprijetnost; smrt je neprijetnost; skrb, tožba, bolečina, gorje in obup so neprijetnost; ne dobiti tega kar hočeš je neprijetnost; na kratko, pet agregatov, s predpostavko je neprijetnost.

11. In kaj, prijatelji, je rojstvo?[2] Rojstvo bitij v različne vrste bitij, njihovo prihajanje v rojstvo, vsedanje [v maternico], tvorjenje, prikaz agregatov, pridobivanje področij za kontakt - to se imenuje rojstvo.

12. In kaj, prijatelji, je staranje? Staranje bitij v različnih vrstah bitij, njihova starost, uničenost zobovja, sivost las, nagubanost kože, pojemanje življenja, slabitev sposobnosti - to se imenuje staranje.

13. In kaj, prijatelji, je smrt? Umiranje bitij različnih stopenj, njihova smrt, razkroj, izginotje, umiranje, dovršitev časa, razkroj agregatov, odložitev telesa - to se imenuje smrt.

14. In kaj, prijatelji, je žalost? Žalost, žalovanje, užaloščenost, notranja žalost, notranja užaloščenost nekoga, ki je srečal neko nesrečo ali je prizadet z nekim bolečim stanjem - to se imenuje žalost.

15. In kaj, prijatelji, je objokovanje? Tožba in žalostinka, tarnanje in žalovanje, objokovanje in jadikovanje tega, ki je srečal neko nesrečo ali je prizadet z nekim bolečim stanjem - to se imenuje objokovanje.

16. In kaj, prijatelji, je bolečina? Telesna bolečina, telesno neudobje, boleč, neudoben občutek rojen iz telesnega kontakta - to se imenuje bolečina.

17. In kaj, prijatelji, je bridkost? Umska bolečina, umsko neudobje, boleč, neudoben občutek, rojen iz umskega kontakta - to se imenuje bridkost.

18. In kaj, prijatelji, je obup? Težava in obup, stiska in obupanost nekoga, ki je srečal neko nesrečo ali je prizadet z nekim bolečim stanjem - to se imenuje obup.

19. In kaj, prijatelji, je ‘ne dobiti tega kar hočeš je neprijetnost’? V bitja, ki so predmet rojstva, pride želja: ‘O, da ne bi bili predmet rojstva! To rojstvo ne bo prišlo do nas!’ Toda to se ne dobi tako, da se želi, in ne dobiti tega, kar si želiš je neprijetnost. V bitja, ki so predmet staranja ... predmet bolezni … predmet smrti … predmet skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa, pride želja: ‘O, da ne bi bili predmet skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa! Ta skrb, tožba, bolečina, gorje in obup ne bodo prišli do nas!’ Toda tega se ne da dobiti tako, da se želi, in ne dobiti tega, kar si želiš je neprijetnost.

20. In kaj, prijatelji, je pet agregatov s predpostavko, kar na kratko je neprijetnost? To so: agregat snovi s predpostavko, agregat občutka s predpostavko, agregat zaznave s predpostavko, agregat tvorb s predpostavko in agregat zavesti s predpostavko. To je pet agregatov s predpostavko, kar je na kratko neprijetnost. To se imenuje plemenita resnica o neprijetnosti.

21. In kaj, prijatelji, je plemenita resnica o izvoru neprijetnosti? To je želja, ki prinese obnovitev eksistence, je pospremljena z radostjo in poželenjem in radostjo v tem in onem; to je, želja po čutnosti, želja po eksistenci in želja po neeksistenci. To se imenuje plemenita resnica o izvoru neprijetnosti.

22. In kaj, prijatelji, je plemenita resnica o prenehanju neprijetnosti? To je izginevanje in prenehanje brez ostanka, opustitev, odrekanje, zapustitev in zavrnitev te iste želje. To se imenuje plemenita resnica o prenehanju neprijetnosti.

23. In kaj, prijatelji, je plemenita resnica o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti? To je Plemenita osmeročlena pot; to je, pravilen pogled, pravilna misel, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost.

24. In kaj, prijatelji, je pravilen pogled? Vednost o neprijetnosti, vednost o izvoru neprijetnosti, vednost o prenehanju neprijetnosti in vednost o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti - to se imenuje pravilen pogled.

25. In kaj, prijatelji, je pravilna misel? Misel odreke, misel ne-zlobnosti in misel ne-neusmiljenosti - to se imenuje pravilna misel.

26. In kaj, prijatelji, je pravilen govor? Vzdržanje od lažnivega govora, vzdržanje od zlonamernega govora, vzdržanje od osornega govora in vzdržanje od nesmiselnega čenčanja - to se imenuje pravilen govor.

27. In kaj, prijatelji, je pravilno dejanje? Vzdržanje od ubijanja živih bitij, vzdržanje od jemanja tega, kar ni dano in vzdržanje od slabega obnašanja v čutnosti - to se imenuje pravilno dejanje.

28. In kaj, prijatelji, je pravilen način življenja? Plemeniti učenec, ko je opustil napačen način življenja, zasluži za svoje življenje s pravilnim načinom življenja - to se imenuje pravilen način življenja.

29. In kaj, prijatelji, je pravilen napor? Menih vzbudi vnemo po ne-nastajanju nenastalih zlih slabih stanj in napravi napor, vzbudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. On vzbudi vnemo po opuščanju nastalih zlih slabih stanj in napravi napor, vzbudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. On vzbudi vnemo po nastajanju nenastalih dobrih stanj in napravi napor, vzbudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. On vzbudi vnemo po nadaljevanju, ne-izginevanju, jačanju, povečanju in izpolnitvi z razvojem nastalih dobrih stanj in napravi napor, vzbudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. To se imenuje pravilen napor.

30. In kaj, prijatelji, je pravilna pozornost? Tako menih biva v kontempliranju telesa kot telesa, vnet, popolnoma zavesten in pozoren, z odloženim pohlepom in obžalovanjem po tem svetu. Biva v kontempliranju občutkov kot občutkov, vnet, popolnoma zavesten in pozoren, z odloženim pohlepom in obžalovanjem po tem svetu. Biva v kontempliranju uma kot uma, vnet, zavesten in pozoren, z odloženim pohlepom in obžalovanjem po tem svetu. Biva v kontempliranju pojavov kot pojavov, vnet, zavesten in pozoren, z odloženim pohlepom in obžalovanjem po tem svetu. To se imenuje pravilna pozornost.

31. In kaj, prijatelji, je pravilna zbranost? Popolno odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. Z umirjanjem misli in razmišljanja vstopi in biva v drugi džhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti. Z izginevanjem, kot tudi od navdušenja, biva v mirnodušnosti in pozoren in zavesten, vendar še vedno s čutenjem občutka prijetnosti s telesom, vstopi in biva v tretji džhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, ta, ki biva v sreči.’ Z opuščanjem prijetnosti in neprijetnosti in s predhodno izginitvijo veselja in bridkosti, vstopi in biva v četrti džhāni, kar ni niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnost. To se imenuje pravilna zbranost.

To se imenuje plemenita resnica o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.

32. Pri Varanasiju, prijatelji, v Jelenjem parku pri Isipatani je Tathāgata, popoln in popolno prebujen, pognal v tek neprimerljivo Kolo Dhamme, ki ga ne more ustaviti noben asket ali brahmin ali božanstvo ali Māra ali Brahmā ali kdorkoli v svetu - to je, najavljanje, poučevanje, opisovanje, ustanavljanje, odkrivanje, razlaganje in razkazovanje teh Štirih plemenitih resnic.”

To je bilo tisto, kar je rekel častiti Sāriputta. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed častitega Sāriputte.

 

Opombe

[1] To se nanaša na Buddhov prvi govor petim menihom v Jelenjem parku pri Isipatani.

[2] Definicije rojstva, staranja in smrti je prav tako najti v MN 9.22, 26. Ta celotna natančna analiza Štirih plemenitih resnic je vključena v Mahāsatipaṭṭhāna sutti, s celo bolj dovršeno razlago druge in tretje resnice. Glej DN 22.18-21 /ii.305-13.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2018, rev. julij 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Učenja gvardijana samostana