(MN 145) Puṇṇovāda Sutta - Nasvet Puṇṇi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Ko je bil večer, je častiti Puṇṇa prišel iz samote in odšel do Blaženega.[1] Ko se je poklonil Blaženemu, je sedel na stran in mu rekel:

2. “Častiti gospod, bilo bi dobro, če bi mi Blaženi dal kratek nasvet. Ko bom slišal Dhammo od Blaženega, bom bival sam, umaknjen, vztrajen, vnet in odločen.”

“Dobro, Puṇṇa, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Puṇṇa. Blaženi je rekel:

3. “Puṇṇa, obstajajo oblike, ki se spoznajo z očmi, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. Če menih uživa v njih, jih sprejme in ostane oprijet nanje, se v njem pojavi naslada. S pojavom naslade, Puṇṇa, nastaja neprijetnost, jaz pravim. Obstajajo, Puṇṇa, zvoki, ki se jih spozna z ušesi … vonji, ki se jih spozna z nosom … okusi, ki se jih spozna z jezikom … tipnosti, ki se jih spozna s telesom … pojavi, ki se jih spozna z umom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetni in simpatični, povezani z željo po čutnosti in ki dražijo k poželenju. Če menih uživa v njih, jih sprejme in ostane oprijet nanje, se v njem pojavi naslada. S pojavo naslade, Puṇṇa, nastaja neprijetnost, jaz pravim.

4. Puṇṇa, obstajajo oblike, ki se jih spozna z očmi … zvoki, ki se jih spozna z spozna ušesi … vonji, ki se jih spozna z nosom … okusi, ki se jih spozna z jezikom … tipnosti, ki se jih spozna s telesom … pojavi, ki se jih spozna z umom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetni in simpatični, povezano z željo po čutnosti in izzivajo poželenje. Če menih ne uživa v njih in jih ne sprejme in ne ostane oprijet nanje, v njem preneha naslada. S prenehanjem naslade, Puṇṇa, preneha neprijetnost, jaz pravim.

5. Sedaj, ko sem ti dal ta kratek nasvet, Puṇṇa, v kateri deželi boš bival?”

“Častiti gospod, sedaj ko mi je Blaženi dal ta kratek nasvet, grem bivat v deželo Sunāparanta.”

“Puṇṇa, ljudje v Sunāparanti so nasilni in grobi. Če te sramotijo in ti grozijo, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta sramotijo in mi grozijo, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker me niso napadli s pestmi.’ Potem bom mislil tako, Blaženi; potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če te ljudje iz Sunāparanta napadejo s pestmi, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta napadejo s pestmi, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker me niso napadli z grudami zemlje.’ Potem bom mislil tako, Blaženi; potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če te ljudje iz Sunāparanta napadejo z grudami zemlje, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta napadejo z grudami zemlje, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker me niso napadli s palicami.’ Potem bom mislil tako, Blaženi; potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če te ljudje iz Sunāparanta napadejo s palicami, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta napadejo s palicami, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker me niso napadli z noži.’ Potem bom mislil tako, Blaženi; potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če te ljudje iz Sunāparanta napadejo z noži, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta napadejo z nožem, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker mi niso vzeli življenja z ostrimi noži.’ Potem bom mislil tako, Blaženi; potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če ti ljudje iz Sunāparanta vzamejo življenje z ostrimi noži, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če mi ljudje iz Sunāparanta vzamejo življenje z ostrimi noži, bom mislil tako: ‘Bili so učenci Blaženega, ki so zavrženi, ponižani in razočarani s telesom in življenjem, iskali napadalca. Toda jaz sem dobil tega napadalca, ne da bi ga iskal.’ Potem bom mislil tako, Blaženi; potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

6. “Dobro, dobro, Puṇṇa! Ker imaš takšno samoobvladovanje in spokojnost, boš sposoben bivati v deželi Sunāparanta. Sedaj, Puṇṇa, čas je, napravi, kar misliš, da je primerno.”

7. Ko je bil očaran in vesel besed Blaženega, se je častiti Puṇṇa dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, je odšel tako, da ga je obhodil s svoje desne. Potem je pospravil svoj prostor za počitek, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in se odpravil proti deželi Sunāparanta. Popotoval je po etapah, prispel v deželo Sunāparanta in tam živel. Med tem deževnim umikom je častiti Puṇṇa uvedel v prakso petsto moških laičnih privržencev in petsto ženskih laičnih privrženk in sam sebe uresničil v trojnem pravem znanju. Kasneje je častiti Puṇṇa dosegel končno Nibbāno.

8. Ko se je to zgodilo, so številni menihi odšli do Blaženega in ko so se mu poklonili, so sedli na stran in mu rekli: “Častiti gospod, pripadnik naroda Puṇṇa, ki je dobil kratek nasvet od Blaženega je umrl. Kaj je njegova destinacija? Kakšna je njegova bodoča smer?”

“Menihi, pripadnik naroda Puṇṇa je bil moder. On je vadil v skladu z Dhammo in mi ni delal težav v razlaganju Dhamme. Pripadnik naroda Puṇṇa je dosegel končno Nibbāno.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljeni in očarani z besedami Blaženega.

 

Opombe


[1] Ta Puṇṇa je različna oseba od Puṇṇe Mantāniputte iz MN 24. Bil je iz družine trgovcev, ki je bivala v pristaniškem mestu Suppāraka, v deželi Sunāparanta (sedanji Maharashtri). Ko je na poslovnem potovanju v Savatthi slišal učiti Buddho, je opustil laično življenje in postal menih.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2018, rev. julij 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)