(MN 145) Puṇṇovāda Sutta - Nasvet Puṇṇi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Ko je bil večer,  je častiti Puṇṇa prišel iz samote in odšel do Blaženega.[1] Ko se je poklonil Blaženemu, je sedel na stran in mu rekel:

2. “Častiti gospod, bilo bi dobro, če bi mi Blaženi dal kratek nasvet. Ko bom slišal Dhammo od Blaženega, bom bival sam, umaknjen, vztrajen, vnet in odločen.”

“Dobro, Puṇṇa, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Puṇṇa. Blaženi je rekel:

3. “Puṇṇa, obstajajo oblike, ki se spoznajo z očmi, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane s čutno željo in izzivajo poželenje. Če menih uživa v njih, jih sprejme in ostane oprijet nanje, se v njem pojavi naslada. S pojavom naslade, Puṇṇa, nastaja trpljenje, jaz pravim[2]. Obstajajo, Puṇṇa, zvoki, ki se jih spozna z ušesi … vonji, ki se jih spozna z nosom … okusi, ki se jih spozna z jezikom … tipnosti, ki se jih spozna s telesom … umski predmeti, ki se jih spozna z umom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetni in simpatični, povezani s čutno željo in ki dražijo k poželenju. Če menih uživa v njih, jih sprejme in ostane oprijet nanje, se pojavi v njem naslada. S pojavo naslade, Puṇṇa, nastaja trpljenje, jaz pravim.

4. Puṇṇa, obstajajo oblike, ki se jih spozna z očmi … zvoki, ki se jih spozna z spozna ušesi … vonji, ki se jih spozna z nosom … okusi, ki se jih spozna z jezikom … tipnosti, ki se jih spozna s telesom … umski predmeti, ki se jih spozna z umom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetni in simpatični, povezano s čutno željo in izzivajo poželenje. Če menih ne uživa v njih in jih ne sprejme in ne ostane oprijet nanje, naslada preneha v njem. S prenehanjem naslade, Puṇṇa, preneha trpljenje, jaz pravim.

5. Sedaj, ko sem ti dal ta kratek nasvet, Puṇṇa, v kateri deželi boš bival?”

“Častiti gospod, sedaj ko mi je Blaženi dal ta kratek nasvet, grem bivat v deželo Sunāparanta.”

“Puṇṇa, ljudje v Sunāparanti so nasilni in grobi. Če te sramotijo in ti grozijo, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta sramotijo in mi grozijo, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker me niso napadli s pestjo.’ Potem bom mislil tako, Blaženi; potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če te ljudje iz Sunāparanta napadejo s pestjo, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta napadejo s pestjo, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker me niso napadli s kamni.’ Potem bom mislil tako, Blaženi; potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če te ljudje iz Sunāparanta napadejo s kamni, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta napadejo s kepo zemlje, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker me niso napadli s palico.’ Potem bom mislil tako, Blaženi; potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če te ljudje iz Sunāparanta napadejo s palico, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta napadejo s palico, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker me niso napadli z nožem.’ Potem bom mislil tako, Blaženi; potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če te ljudje iz Sunāparanta napadejo z nožem, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta napadejo z nožem, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker mi niso vzeli življenja z ostrim nožem.’ Potem bom mislil tako, Blaženi; potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če ti ljudje iz Sunāparanta vzamejo življenje z ostrim nožem, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če mi ljudje iz Sunāparanta vzamejo življenje z ostrim nožem, bom mislil tako: ‘Bili so učenci Blaženega, ki so, ko so bili zavrženi, ponižani in razočarani s telesom in življenjem, iskali napadalca. Toda jaz sem dosegel tega napadalca, ne da bi ga iskal.’ Potem bom mislil tako, Blaženi; potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

6. “Dobro, dobro, Puṇṇa! Ker imaš takšno samoobvladovanje in spokojnost, boš sposoben bivati v deželi Sunāparanta. Sedaj, Puṇṇa, čas je, napravi, kar misliš, da je primerno.”

7. Ko se je navdušil in razveselil v besedah Blaženega, se je častiti Puṇṇa dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, je odšel tako, da ga je obhodil s svoje desne. Potem je pospravil svoj prostor za počitek, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in se odpravil proti deželi Sunāparanta. Popotoval je po etapah, prispel v deželo Sunāparanta in tam živel. Med tem deževnim umikom je častiti Puṇṇa uvedel v prakso petsto moških laičnih privržencev in  petsto ženskih laičnih privrženk in sam sebe uresničil v trojnem pravem znanju. Kasneje je častiti Puṇṇa dosegel končno Nibbāno.

8. Ko se je to zgodilo, so številni menihi odšli do Blaženega in ko so se mu poklonili, so sedli na stran in mu rekli: “Častiti gospod, pripadnik plemena Puṇṇa, ki je dobil kratek nasvet od Blaženega je umrl. Kaj je njegova destinacija? Kakšna je njegova bodoča smer?”

“Menihi, pripadnik plemena Puṇṇa je bil moder. On je vadil v skladu z Dhammo in mi ni delal težav v razlaganju Dhamme. Pripadnik plemena Puṇṇa je dosegel končno Nibbāno.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Ta Puṇṇa je različna oseba od Puṇṇe Mantāniputte iz MN 24. Bil je iz družine trgovcev, ki je bivala v pristaniškem mestu Suppāraka, v deželi Sunāparanta (sedanji Maharashtri). Ko je na poslovnem potovanju v Savatthi slišal učiti Buddho, je opustil laično življenje in postal menih.

[2] Komentar MN razloži to navodilo kot kratko učenje o Štirih plemenitih resnicah. Naslada (nandī) je aspekt hrepenenja. Skozi nastajanje naslade z ozirom na oko in oblike, nastane trpljenje petih agregatov bitja. Tako v tem prvem delu navodila Buddha uči o krogu eksistence s prvima dvema plemenitima resnicama – s trpljenjem in njegovim izvorom – kot se zgodi skozi šest čutil. V drugem delu (§4) uči o končanju kroga kroženja z drugima dvema resnicama – prenehanjem in potjo – izraženim kot opuščanje naslade v šestih čutilih in njihovih predmetih.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.