(MN 152) IndriyabhāvanāSutta – Razvoj sposobnosti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kajangali, v gozdičku dreves mukhelu.

2. Takrat je brahminski študent Uttara, učenec brahmina Pārāsariya, odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran. Blaženi ga je vprašal: “Uttara, ali brahmin Pārāsariya uči svoje učence razvoja sposobnosti?”

“Da, mojster Gotama.”

“Toda, Uttara, kako uči svoje učence razvoja sposobnosti?”

“Tako, mojster Gotama, da človek ne vidi oblik z očesom, človek ne sliši zvokov z ušesom. Tako brahmin Pārāsariya uči svoje učence razvoja sposobnosti.”

“Če je to tako, Uttara, potem bo slepi človek in gluhi človek imel razvite sposobnosti, v skladu s čemer brahmin Pārāsariya pravi. Ker slepi človek ne vidi oblik z očesom in gluhi človek ne sliši zvokov z ušesom.”

Ko je bilo to rečeno, je brahminski študent Uttara, Parasariyov učenec, obsedel tiho, osupel, s sklonjenimi rameni in povešeno glavo, čemeren in brez odgovora.

3. Potem, ko je to prepoznal, je Blaženi nagovoril častitega Ᾱnando: “Ᾱnanda, brahmin Pārāsariya uči svoje učence razvoja sposobnosti na en način, toda v disciplini Plemenitih je najvišji razvoj sposobnosti drugačen.”

“Sedaj je čas, Blaženi, sedaj je čas, Vzvišeni, za Blaženega, da uči najvišji razvoj sposobnosti v disciplini Plemenitih. Ko slišijo to od Blaženega, si bodo menihi zapomnili.”

“Potem poslušaj, Ᾱnanda, in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril. Blaženi je rekel:

4. “Sedaj, Ᾱnanda, kakšen je najvišji razvoj sposobnosti v disciplini Plemenitih? Ᾱnanda, ko menih vidi obliko z očesom, nastane v njem kar je prijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: ‘V meni je nastalo to, kar je prijetno, nastalo to, kar je neprijetno, nastalo to, kar je oboje, prijetno in neprijetno. Toda tisto je pogojeno, grobo, nastalo je v odvisnosti; to je mirnost, to je vzvišenost, to je, mirnodušnost.’ Prijetnost, ki nastane, neprijetnost, ki nastane in oboje, prijetnost in neprijetnost, ki nastaneta, preneha v njem in vzpostavi se mirnodušnost. Prav tako kot človek z dobrim vidom, ko ima odprte oči, lahko te zapre ali ko ima zaprte oči, lahko te odpre, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost je vzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede oblik, spoznanih z očesom.

5. Spet, Ᾱnanda, ko menih sliši zvok z ušesom, nastane v njem kar je prijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena. Prav tako kot močen človek z lahkoto tleskne s svojimi prsti, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost je vzpostavljena.To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede zvokov, spoznanih z ušesom.

6. Spet, Ᾱnanda, ko menih voha vonj z nosom, nastane v njem kar je prijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena. Prav tako kot dežne kaplje na rahlo nagnjenem lokvanjovem listu spolzijo in ne ostanejo tam, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost je vzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede vonjev, spoznanih z nosom.

7. Spet, Ᾱnanda, ko menih okuša okus z jezikom, nastane v njem kar je prijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena. Prav tako kot lahko močan človek z lahkoto izpljune kroglico sline, ki jo je nabral na vrhu svojega jezika, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost je vzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede okusov, spoznanih z jezikom.

8. Spet, Ᾱnanda, ko se menih dotakne tipnega s telesom, nastane v njem kar je prijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena. Prav tako kot močan človek lahko iztegne svojo skrčeno roko ali skrči svojo stegnjeno roko, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost je vzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede tipnosti, spoznane s telesom.

9. Spet, Ᾱnanda, ko menih spozna umski predmet z umom, nastane v njem kar je prijetno, nastane v njem kar je neprijetno, nastane v njem kar je oboje, prijetno in neprijetno. On razume tako: … in mirnodušnost je vzpostavljena. Prav tako kot če bi človek spustil dve ali tri kaplje vode , da bi padle na vročo železno ploščo, ki bi se segrevala cel dan, bi padanje kapljic morda bilo počasno, vendar bi kapljice hitro izparele in izginile, tako tudi glede čisto vsega, prijetnosti, ki nastane, neprijetnosti, ki nastane in obeh, prijetnosti in neprijetnosti, ki nastaneta, vse to preneha prav tako hitro, prav tako urno, prav tako lahkotno in mirnodušnost je vzpostavljena. To se imenuje disciplina Plemenitih, najvišji razvoj sposobnosti glede idej, spoznanih z umom.

Takšen je najvišji razvoj sposobnosti v disciplini Plemenitih.

10. In kako, Ᾱnanda, je nekdo učenec v višjem treningu, ki je stopil na pot? Ᾱnanda, ko menih vidi obliko z očesom … sliši zvok z ušesom … voha vonj z nosom … okusi okus z jezikom … se dotakne tipnega s telesom … spozna umski predmet z umom, nastane v njem kar je prijetno, nastane kar je neprijetno, nastane kar je oboje, prijetno in neprijetno; on se sramuje, je osramočen in se mu gnusi prijetno, ki nastane, neprijetno, ki nastane, in oboje, prijetno in neprijetno, ki nastaneta. Tako je nekdo učenec v višjem treningu, ki je stopil na pot.

11-16. In kako, Ᾱnanda, je nekdo plemeniti z razvitimi sposobnostmi? Ᾱnanda, ko menih vidi obliko z očesom … sliši zvok z ušesom … voha vonj z nosom … okusi okus z jezikom … se dotakne tipnega s telesom … spozna umski predmet z umom, nastane v njem kar je prijetno, nastane kar je neprijetno, nastane kar je oboje, prijetno in neprijetno. Če bi si želel: ‘Naj bivam z zaznavanjem neodvratnosti v odvratnosti,’ on biva zaznavajoč neodvratnost v odvratnosti. Če bi si želel: ‘Naj bivam zaznavajoč odvratnost v neodvratnosti,’ on biva zaznavajoč odvratnost v neodvratnosti. Če bi si želel: ‘Naj bivam zaznavajoč neodvratnost v odvratnosti in neodvratnosti,’ on biva zaznavajoč neodvratnost v tem. Če bi si želel: ‘Naj bivam zaznavajoč odvratnost v neodvratnosti in odvratnosti,’ on biva zaznavajoč odvratnost v tem. Če bi si želel: ‘Naj se izogibam obeh, odvratnosti in neodvratnosti, bivam v mirnodušnosti, pozoren in popolnoma zavesten,’ on biva v mirnodušnosti do tega, pozoren in popolnoma zavesten. Tako je nekdo plemeniti z razvitimi sposobnostmi.

17. Tako, Ᾱnanda, najvišjo razvitost sposobnosti v disciplini Plemenitih sem učil. Učenec v višjem treningu, ki je stopil na pot je bil poučen od mene, in plemeniti z razvitimi sposobnostmi so bili poučeni od mene.

18. Kar naj bo narejeno za učence iz sočutja učitelja, ki išče njihovo blagostanje in ima sočutje zanje, to sem naredil zate, Ᾱnanda. Obstajajo ta vznožja dreves, te prazne koče. Meditiraj, Ᾱnanda, ne odlašaj, ker drugače boš to kasneje obžaloval. To je naše navodilo tebi.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / november 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.