(MN 151) Piṇḍapātapārisuddhi Sutta - Prečiščena miloščina

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rādžagahu v bambusovem gaju, v veveričjem zatočišču. Ko je bil večer, je častiti Sāriputta prišel iz samote in odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel na stran. Blaženi mu je rekel:

2. “Sāriputta, tvoje sposobnosti so čiste. Barva tvoje kože je čista in svetla. V kakšnem stanju sedaj pogosto bivaš, Sāriputta?”

“Sedaj, častiti gospod, pogosto bivam v praznosti.”[1]

“Dobro, dobro, Sāriputta! Resnično, ti pogosto bivaš v stanju velikega človeka. Ker to je stanje velikega človeka, namreč, praznost.

3. Sāriputta, če bi menih želel: ‘Naj pogosto bivam v praznosti,’ bi moral upoštevati tako: ‘Na poti, po kateri sem šel v vas po miloščino ali na kraju, kjer sem hodil po miloščino ali na poti po kateri sem se vrnil iz zbiranja miloščine, ali je bila v mojem umu kakršnakoli želja, poželenje, sovraštvo, zabloda ali odpor glede oblik, spoznanih z očesom?’[2] Če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Na poti, po kateri sem šel v vas po miloščino ali na kraju, kjer sem hodil po miloščino ali na poti, po kateri sem se vrnil iz zbiranja miloščine, je bila želja, poželenje, sovraštvo, zabloda ali odpor v mojem umu glede oblik, spoznanih z očesom,’ potem mora napraviti napor, da opusti ta zla slaba stanja. Toda če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Na poti, po kateri sem odšel v vas po miloščino in na kraju, kjer sem hodil po miloščino in na poti, po kateri sem se vrnil iz zbiranja miloščine, ni bilo želje, poželenja, sovraštva, zablode ali odpora v mojem um glede oblik spoznanih z očesom,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

4-8. Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Na poti, po kateri sem šel v vas po miloščino ali na kraju, kjer sem hodil po miloščino ali na poti, po kateri sem se vrnil iz zbiranja miloščine, je bila kakšna želja, poželenje, sovraštvo, zabloda, ali odpor v mojem umu glede zvokov spoznanih z ušesom? ... glede vonjev spoznanih z nosom? ... glede okusov spoznanih z jezikom? … glede tipnosti spoznane s telesom? … glede pojavov spoznanih z umom?’ Če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Na poti, po kateri sem šel v vas po miloščino … je bila želja, poželenje, sovraštvo, zabloda, ali odpor v mojem umu glede pojavov spoznanih z umom,’ potem mora napraviti napor, da opusti ta zla slaba stanja. Toda če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Na poti, po kateri sem šel v vas po miloščino ni bilo želje, poželenja, sovraštva, zablode ali odpora v mojem um glede umskih predmetov spoznanih z umom,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

9. Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Ali je pet vezi čutnega užitka opuščenih v meni?’[3] Če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Pet vezi čutnega užitka v meni ni opuščenih,’ potem naj napravi napor, da opusti teh pet vezi čutnega užitka. Toda če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Pet vezi čutnega užitka je v meni opuščenih,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

10. Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Ali je pet ovir opuščenih v meni?’ Če so, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Pet ovir v meni ni opuščenih,’ potem naj napravi napor, da opusti teh pet ovir. Toda če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Pet ovir je v meni opuščenih,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

11. Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Ali sem pet agregatov s predpostavko popolnoma razumel?’ Če, ko tako ko preiskuje, razpozna: ‘Pet agregatov s predpostavko v meni nisem popolnoma razumel,’ potem naj napravi napor, da popolnoma razume teh pet agregatov s predpostavko. Toda če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Pet agregatov s predpostavko sem popolnoma razumel,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

12. Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Ali so štirje načini osnovanja pozornosti razviti v meni?’ Če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Štirje načini osnovanja pozornosti niso razviti v meni,’ potem naj napravi napor, da razvije te štiri načine osnovanja pozornosti. Toda če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Štirje načini osnovanja pozornosti so razviti v meni,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

13-19. Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Ali so štiri vrste pravilnega prizadevanja razvite v meni? …
Ali so štiri področja duhovne moči razvita v meni? …
Ali je pet sposobnosti razvitih v meni? …
Ali je pet moči razvitih v meni? …
Ali je sedem dejavnikov prebujenja razvitih v meni? …
Je Plemenita osmeročlena pot razvita v meni? …
Ali sta mirnost in vpogled razvita v meni?’ Če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Mirnost in vpogled nista razvita v meni,’ potem naj napravi napor, da ju razvije. Toda če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Mirnost in vpogled sta razvita v meni,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

20. Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Ali sem uresničil pravo znanje in osvoboditev?’ Če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Pravega znanja in osvoboditve nisem uresničil,’ potem naj napravi napor, da uresniči pravo znanje in osvoboditev. Toda če, ko tako preiskuje, razpozna: ‘Pravo znanje in osvoboditev sem uresničil,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

21. Sāriputta, katerikoli asketi in brahmini v preteklosti so prečistili svojo miloščino, so vsi to napravili s takšnim ponavljanjem preiskovanja sebe. Katerikoli asketi in brahmini v prihodnosti bodo prečistili svojo miloščino, bodo vsi to napravili s takšnim ponavljanjem preiskovanja sebe. Katerikoli asketi in brahmini v sedanjosti prečiščujejo svojo miloščino, vsi to delajo s takšnim ponavljanjem preiskovanjem sebe. Torej, Sāriputta, vadi tako: ‘Mi bomo prečistili našo miloščino s takšnim ponavljanjem preiskovanja.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Sāriputta je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe


[1] MA: Sad praznosti je dosežek arahanta.

[2] Med temi petimi termini sta želja in poželenje sinonima, kot sta tudi sovraštvo in odpor.

[3] Z začetkom tega dela se lahko razloči zaporednost razvoja. Opuščanje petih vezi čutnosti je uvoden korak za razvoj džhān, in opuščanje petih ovir (§10) je neposreden predhodnik dosežka prve džhāne. Popolno razumevanje petih agregatov (§11) kaže na vpogled nujen za dosego poti vstopajočega v tok, in odlomek o sedemintridesetih zahtevah prebujenja (§§12-18) gojenje dejavnikov potrebnih za dosego vmesnih stopenj svetosti. Odlomek o mirnosti in vpogledu (§19), čeprav se ga lahko uporabi na vseh stopnjah, se lahko vidi kot popolnoma aktiviran pri prizadevanju nepovratnika za dosego arahantstva. Končno, odlomek o pravem znanju in osvoboditvi, kaže na dosego poti in sadu arahantstva.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / november 2018, rev. mar. 2019
 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information