(Sn 4:2) Guhaṭṭhaka Sutta — Osemkitično učenje o votlini

 

1.
Navezan človek je zelo skrit v votlini in
trdno pogreznjen v zbegano nevednost.
Takšen je daleč od samote,
saj se resnično ni lahko osvoboditi posvetne čutnosti.

2.
Osnovani v željah, vezani na užitke obstoja,
se ljudje s težavo osvobodijo, tudi medsebojnih vezi.
Z upanjem o tem, kaj sledi ali kaj je že minilo,
hrepeneči po sedanji čutnosti ali tisti prejšnji,

3.
so pohlepni, odvisni, zbegani v navezanosti,
skopi in tako utrjeni v krivi poti.
In ko zakrivijo neprijetnosti, objokujejo:
»Kaj bo z nami, ko bomo odšli od tu?«

4.
Zato naj človek vadi tukaj in zdaj —
ko uvidi v svetu pota, ki so kriva,
naj jim zaradi tega ne sledi.
Modri pravijo, da življenje res je kratko.

5.
V svetu vidim to človeško raso,
ki se
ničvredno ukvarja s hrepenenjem po obstoju.
Slabiči jočejo v čeljustih Smrti,
saj jih hrepenenje po tem ali onem oddaljuje od osvoboditve.

6.
Le poglej! Premetavajo se v tem, čemur pravijo »moje«,
so kot ribe v osušenem potoku z malo vode.
Ko to vidiš, le sledi poti »ne-mojega«,
brez ustvarjanja navezanosti do obstoja.

7.
Z opuščenimi željami po obeh skrajnostih,
z jasnim razumevanjem kontakta, brez pohlepa po ničemer,
brez aktivnosti, ki bi si jih kasneje očital,
se modri ne oklepa ničesar, kar vidi in sliši.

8.
Modri, s popolnim razumevanjem zaznave,
bo prečkal to poplavo: ni pogreznjen v posedovanje,
z izpuljenim trnom in vedrim srcem,
si ne želi ne tega, ne drugega sveta.
 

Prevod: Bhikkhu Hiriko / marec, 2014, popravljeno oktober 2014

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)