(SN 56:31) Sīsapāvana Sutta - Prgišče listja

 

Ob neki priložnosti je Blaženi prebival v Kosambīju v siṃsapānskem gozdičku. Blaženi je vzel v roko nekaj siṃsapā listov in takole nagovoril menihe: “Kaj mislite, menihi, kaj je bolj številno: teh nekaj listov, ki sem jih vzel v roko ali listje, ki je v krošnjah v gozdičku?” 

“Častiti gospod, listja, ki ga je Blaženi pobral v roko je malo, to v krošnjah v gozdičku pa je številno.” 

“Tako tudi, menihi, stvari, ki sem jih direktno spoznal, vendar jih nisem učil je številno, medtem ko so stvari, ki sem jih učil maloštevilne. In zakaj, menihi, nisem učil teh številnih stvari? Ker so brez koristi, nepomembne glede temeljev duhovnega življenja in ne vodijo do razočaranja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do neposrednega znanja, do razsvetljenja, do Nibbāne. Zato jih nisem učil. 

“In kaj, menihi, sem učil? Učil sem: ‘To je trpljenje’; Učil sem: ‘To je izvor trpljenja’; Učil sem: ‘To je prenehanje trpljenja’; Učil sem: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ In zakaj, menihi, sem to učil? Ker je to koristno, pomembno za temelje duhovnega življenja in vodi do razočaranja, do razstrastenja, do prekinitve, do miru, do neposrednega znanja, do razsvetljenja, do Nibbāne. Zaradi tega sem to učil . 

“Zaradi tega, menihi, je potreben trud za razumevanje: ‘To je trpljenje‘. Trud je potreben za razumevanje: ‘To je izvor trpljenja‘. Trud je potreben za razumevanje: ‘To je prenehanje trpljenja‘. Trud je potreben za razumevanje: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’”

 

 

 

vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
Prevod: Bojan Božič / december 2013