Kaj mi je všeč in česar ne maram

V sodobnem svetu s poudarkom na osebni neodvisnosti, je to, kar mi je všeč, in to, kar mi ni všeč postalo neizmerno pomembno. V teh časih veliko ljudi določi, kdo so, glede to, kaj jim je všeč ali jim  ni všeč. Pravzaprav je bilo to do neke mere vedno tako. V prvem govoru je Buddha govoril o trpljenju, ki se pojavi z ločitvijo od tistega, kar nam je všeč, in združitvijo s tistim, česar ne maramo. Če svet vidimo preveč skozi oči tega, kar nam je všeč, česar ne maramo in za kar nam je vseeno, zožimo in osiromašimo naš um. Pohlep se hrani s tistim, kar nam je všeč, odpor s tistim, česar ne maramo, medtem ko otopelost in brezbrižnost rasteta z ravnodušnostjo.

Vendar se stvari, ki so nam všeč, ki jih ne maramo in do katerih smo ravnodušni, spreminjajo. In če se spreminjajo, kako bi lahko bile to, kar mi v resnici smo? Celo v primeru stalnih všečkov, ne-všečkov in ravnodušnosti, nas podrobno opazovanje privede do zanimivih rezultatov. Trenutek za trenutkom opazujte občutke, ki se pojavijo, ko na primer uživamo v nečem, kar nam je všeč – recimo priljubljeni hrani. Če brez predsodkov pogledamo, lahko opazimo dosti več nevtralnih občutkov, kot jih pričakujemo, in morda celo kak trenutek neprijetnih občutkov. Soodvisnost med biti všeč in prijetnim občutkom ni tako nedvoumna. Ideje biti všeč in ne marati in biti ravnodušen lahko zakrivajo in popačijo našo izkušnjo življenja. Buddhova pot je vzgajanje zanimanja, radovednosti, veselja, da pogledamo globoko vase v sedanjem trenutku.

- adžan Džajasaro