Mir

Gozdovi na Tajskem niso tihi kraji. Ptičje petje je lahko glasno in vreščeče. Zvečer lahko okrogloglavi škržati naredijo tak ropot, da se je nemogoče pogovarjati. V preteklosti sem občasno moral prekiniti (ozvočene) dhamma govore Sanghi, ker jih zaradi kvakanja volovskih žab ni bilo slišati. A naravni glasovi gozda, ne glede na to, kako so glasni, ne motijo njegovega vzdušja miru. Začuda se zdi, da so glasovi del miru ali ga celo povečujejo.

V vsakodnevnem življenju ni mogoče izpolniti vseh dolžnosti s popolnoma mirnim umom. Potrebno je misliti. A če vztrajamo s prakso dhamme, se razpoka med mislečim umom in ne-mislečim umom oža. Misel v umu izkusimo bolj kot ptičje petje v gozdu kot pa vrtanje s svedrom ob cesti.

- adžan Džajasaro