Užaljenost, nezadovoljstvo in sovražnost

Buddha se ni trudil spreobrniti člane drugih sekt ali religij k svojim učenjem. Vseeno pa so ga tisti, ki so bili ljubosumni nanj ali so se počutili ogrožene zaradi resnic, ki jih je učil, ob neštetih prilikah obrekovali in zasramovali. Ob eni od teh priložnosti, je svoje učence opomnil na dva pomembna razloga za to, da ob takih napadih obdržijo svojo pozornost. Prvič, če bi zaradi kateregakoli razloga pustili jezi prosto pot, bi v svojem umu občutili močno nečistost. Drugič, če bi z jezo odgovorili na lažne obtožbe, ne bi bili sposobni mirno pojasniti, zaradi katerih razlogov so kritike neosnovane.

»Menihi, če me drugi obtožujejo ali obtožujejo Dhammo ali obtožujejo Sangho, se ne smete prepustiti užaljenosti, nezadovoljstvu ali sovražnosti. Kajti če bi v taki situaciji postali jezni ali vznemirjeni, bi le sebi ustvarili oviro. Če bi postali jezni ali vznemirjeni, ko nas drugi obtožujejo, a bi bili sposobni prepoznati ali so njihove izjave pravilne ali napačne?«

»Gotovo ne, gospod.«

»Če me drugi obtožujejo ali obtožujejo Dhammo ali obtožujejo Sangho, morate razkriti, kar je napačno in opozoriti na to kot napačno, rekoč: ˌZaradi tega in tega razloga, je to napačno, to je neresnično, takšne stvari ni v nas, tega ne najdete med nami.'«

(Brahmajāla Sutta)

- adžan Džajasaro