(MN 54) Potaliya Sutta - Potaliyi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Anguttarāpancev, pri mestu z imenom Ᾱpaṇa.

2. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Ᾱpaṇo po miloščino. Ko je pešačil po miloščino v Ᾱpaṇi in se vrnil, po svojem obroku, je odšel do nekega gozdička, da bi prebil dan. Ko je prišel v gozdiček, je sedel ob vznožje drevesa.

3. Gospodar Potaliya je hodil in se sprehajal. Nosil je vsa oblačila, skupaj z dežnikom in sandali. Tudi on je odšel v ta gozdiček. Ko je prišel tja, je odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je stopil na stran. Blaženi mu je rekel: “Tam so sedeži, gospodar, sedi če hočeš.”

Ko je bilo to rečeno, je gospodar Potaliya pomislil: “Asket Gotama me je nagovoril kot ‘gospodar,’” in je jezen in nezadovoljen ostal v tišini.

V drugo mu je Blaženi rekel: “Tam so sedeži, gospodar, sedi če hočeš.” In v drugo je gospodar Potaliya pomislil: “Asket Gotama me je nagovoril kot ‘gospodar,’” in je jezen in nezadovoljen ostal v tišini.

V tretje mu je Blaženi rekel: “Tam so sedeži, gospodar, sedi če hočeš.” Ko je bilo to rečeno, je gospodar Potaliya pomislil: “Asket Gotama me je nagovoril kot ‘gospodar,’” in je jezen in nezadovoljen rekel Blaženemu: “Gospod Gotama, ni niti primerno niti dostojno, da me nagovoriš kot ‘gospodar.’”

“Gospodar, imaš videz, znamenja in znake gospodarja.”

(KONČANJE S POSLI)

“Gospod Gotama, jaz sem opustil vse svoje delo in končal z vsemi svojimi posli.”

“Na kakšen način si opustil vse svoje delo, gospodar in končal z vsemi svojimi posli?”

“Gospod Gotama, jaz sem predal vse svoje premoženje, žito, denar in zlato svojim otrokom, kot njihovo dediščino. Jaz jim ne svetujem ali grajam glede teh zadev, živim le za hrano in oblačila. Tako sem opustil vse svoje delo in končal z vsemi svojimi posli.”

“Gospodar, končanje s posli kot ti to opisuješ je ena stvar, ampak končanje s posli v disciplini Plemenitega je drugačno.”

“Kaj je končanje s posli, kot je to v disciplini Plemenitega, častiti gospod? Bilo bi dobro, častiti gospod, če bi me Blaženi učil Dhamme in pokazal, kakšno je končanje s posli v disciplini Plemenitega.”

“Potem poslušaj, gospodar, in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril gospodar Potaliya. Blaženi je rekel:

4. “Gospodar, osem stvari je v disciplini Plemenitega, ki vodijo do končanja s posli. Katerih osem?
S podporo neubijanja živih bitij, je ubijanje živih bitij potrebno opustiti.
S podporo jemanja samo tega kar je dano, je jemanje tega kar ni dano, potrebno opustiti.
S podporo resnicoljubnega govora, je lažnivi govor potrebno opustiti.
S podporo nezlonamernega govora, je zlonamerni govor potrebno opustiti.
S podporo opustitve plenilstva in pohlepa, je plenilstvo in pohlep potrebno opustiti.
S podporo opustitve žaljenja in zmerjanja, je žaljenje in zmerjanje potrebno opustiti.
S podporo opustitve jeze in vznemirjanja, je jezo in vznemirjanje potrebno opustiti.
S podporo nearogance, je aroganco potrebno opustiti.
To je osem stvari, ki so na kratko navedene, ne da bi bile natančno razložene, ki vodijo do končanja s posli v disciplini Plemenitega.”

5. “Častiti gospod, bilo bi dobro, če bi mi iz milosti Blaženi razložil v podrobnostih teh osem stvari, ki vodijo do končanja s posli v disciplini Plemenitega, ki so bile na kratko navedene, ne da bi bile natančno razložene.”

“Potem poslušaj, gospodar, in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril gospodar Potaliya. Blaženi je rekel:

6. “‘S podporo neubijanja živih bitij, je ubijanje živih bitij potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Plemeniti učenec premisli: ‘Jaz prakticiram pot opuščanja in končanja teh ovir, zaradi katerih bi lahko ubil živa bitja. Če bi ubil živa bitja, bi krivil sebe za to dejanje. Modri, ko bi to preiskal, bi me grajal za moje dejanje, in ob razpadu telesa, po smrti, bi zaradi ubijanja živih bitij lahko pričakoval nesrečen kraj. To ubijanje živih bitij je samo po sebi ovira in zapreka. In ko lahko vplivi, neprijetnosti in vročica nastanejo z ubijanjem živih bitij, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v teh, ki se vzdržijo ubijanja živih bitij.’ Tako je bilo rečeno z ozirom na: ‘S podporo neubijanja živih bitij, mora biti ubijanje živih bitij opuščeno.’

7. ‘S podporo jemanja samo tega kar je dano, je jemanja tega kar ni dano potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno …

8. ‘S podporo resnicoljubnega govora, je lažnivi govor potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno …

9. ‘S podporo nezlonamernega govora, je zlonamerni govor potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno …

10. ‘S podporo neplenilstva in nepohlepa, je plenilstvo in pohlep potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno …

11. ‘S podporo nežaljenja in nezmerjanja, je žaljenje in zmerjanje potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno …

12. ‘S podporo nejeze in nevznemirjenja, je jezo in vznemirjenje potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno …

13. ‘S podporo nearogance, je aroganco potrebno opustiti.’ Tako je bilo rečeno. In z ozirom na kaj je bilo to rečeno? Plemeniti učenec premisli: ‘Jaz prakticiram pot opuščanja in končanja teh ovir, zaradi katerih sem lahko aroganten. Če bi bil aroganten, bi krivil sebe za to. Modri, ko bi to preiskal, bi me grajal za moje dejanje, in ob razpadu telesa, po smrti, bi zaradi arogance lahko pričakoval nesrečni kraj. Ta aroganca je sama po sebi ovira in zapreka. In medtem ko vplivi, neprijetnosti in vročica lahko nastanejo z aroganco, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v tem, ki ni aroganten.’ Tako je bilo rečeno z ozirom na: ‘S podporo nearogance, mora biti aroganca opuščena.’

14. Teh osem stvari, ki vodijo do končanja s posli v disciplini Plemenitega, je bilo sedaj natančno podano. Toda končanje s posli v disciplini Plemenitega še ni bilo doseženo v celoti in v vseh pogledih.”

(KONČANJE V CELOTI IN V VSEH POGLEDIH)

“Častiti gospod, kako je končanje s posli v disciplini Plemenitega doseženo v celoti in v vseh pogledih? Bilo bi dobro, častiti gospod, če bi me Blaženi učil Dhammo in mi prikazal, kako je končanje s posli v disciplini Plemenitega doseženo v celoti in v vseh pogledih.”

“Potem poslušaj, gospodar, in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril gospodar Potaliya. Blaženi je rekel:

15. “Gospodar, zamisli si, da pes, prevzet z lakoto in slabostjo, čaka ob mesnici. Potem bi mesar ali njegov pomočnik prišel ven z okostjem brez mesa, umazanem s krvjo in ga vrgel psu. Kaj misliš, gospodar? Bi se ta pes znebil svoje lakote in slabosti z glodanjem takega okostja brez mesa, pomazanega s krvjo?”

“Ne, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker je bilo to okostje, ki ga sestavljajo samo kosti, brez mesa, pomazano s krvjo. Na koncu bi bil ta pes utrujen in razočaran.”

“Tako tudi, gospodar, plemeniti učenec premisli: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal z okostjem. Zagotavljajo veliko neprijetnosti in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl tako kot v resnici je, s pravilno modrostjo, je zavrnil mirnodušnost, ki je razlikovalna, temelji na različnosti in je razvil mirnodušnost, ki je poenotena, temelji na enotnosti, kjer predpostavke glede snovnosti tega sveta popolnoma prenehajo brez ostanka.

16. Gospodar, zamisli si jastreba, čapljo ali sokola, ki je zgrabil košček mesa in poletel, potem pa vzletijo jastrebi, čaplje in sokoli in mu sledijo, ga kljuvajo in ščipajo. Kaj misliš, gospodar? Če ta jastreb, čaplja ali sokol ne spusti tega koščka mesa, ali se ne bo izpostavil smrti ali smrtnemu trpljenju zaradi tega?”

“Da, častiti gospod.”

“Tako tudi, gospodar, plemeniti učenec premisli: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal s koščkom mesa. Zagotavljajo veliko neprijetnosti in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl to kot v resnici je, s pravilno modrostjo … predpostavke glede snovnosti tega sveta popolnoma prenehajo brez ostanka.

17. Gospodar, zamisli si, da človek vzame plamenečo seneno baklo in odide proti vetru. Kaj misliš, gospodar? Če ta mož ne bo hitro opustil te plameneče senene bakle, ali ne bi ta plameneča senena bakla ožgala njegove roke ali nekega drugega dela telesa, da se lahko izpostavi smrti ali smrtnemu trpljenju zaradi tega?”

“Da, častiti gospod.”

“Tako tudi, gospodar plemeniti učenec premisli: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal s seneno baklo. Zagotavljajo veliko neprijetnosti in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl kot v resnici je, s pravilno modrostjo … predpostavke glede snovnosti tega sveta popolnoma prenehajo brez ostanka.

18. Gospodar, zamisli si oglarsko jamo, ki je bolj globoka kot je visok človek, polno žarečega oglja, brez plamena ali dima. In pride človek, ki hoče živeti in ne umreti, ki hoče užitek in odmaknjenost bolečine, pa ga dva močna moža z obema rokama zgrabita in ga povlečeta proti tej oglarski jami. Kaj misliš, gospodar? Ali bo mož zvil svoje telo tako ali drugače?”

“Da, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker ta mož ve, da se bo izpostavil smrti ali smrtnemu trpljenju, če pade v to oglarsko jamo.”

“Tako tudi, gospodar, plemeniti učenec premisli: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal z oglarsko jamo. Zagotavljajo veliko neprijetnosti in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl kot v resnici je, s pravilno modrostjo … predpostavke glede snovnosti tega sveta popolnoma prenehajo brez ostanka.

19. Gospodar, zamisli si človeka, ki sanja o lepih parkih, lepih gozdičkih, lepih tratah in lepih jezerih, in ko hodi, ne vidi ničesar od tega. Tako tudi, gospodar, plemeniti učenec premisli: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal s sanjami. Zagotavljajo veliko neprijetnosti in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl kot v resnici je, s pravilno modrostjo … predpostavke glede snovnosti tega sveta popolnoma prenehajo brez ostanka.

20. Gospodar, zamisli si, da si je človek izposodil stvari – razkošno kočijo in fine dragocene uhane – in s temi sposojenimi stvarmi odšel na tržnico. Ljudje, ki bi ga videli, bi rekli: ‘Gospodje, tam je bogat človek! Tako bogat človek uživa v svojem bogastvu!’ Potem bi lastniki, ko bi ga zagledali, vzeli nazaj svoje stvari. Kaj misliš, gospodar? Bi bilo to dovolj za tega človeka, da postane potrt?”

“Da, častiti gospod. Zakaj je tako? Ker so mu lastniki vzeli nazaj njihove stvari.”

“Tako tudi, gospodar, plemeniti učenec premisli: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal s sposojenimi stvarmi. Zagotavljajo veliko neprijetnosti in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl kot v resnici je, s pravilno modrostjo … predpostavke glede snovnosti tega sveta popolnoma prenehajo brez ostanka.

21. Gospodar, zamisli si, da je nedaleč od neke vasi ali mesta gosti gaj, v katerem je drevo, polno sadja, vendar noben njegov sadež ni padel na tla. Potem je prišel človek, ki je potreboval sadje, iskal sadje, taval v iskanju sadja in prišel v gaj in videl drevo polno sadja. Pomislil je: ‘To drevo je polno sadja, vendar noben njegov sadež ni padel na tla. Vem kako splezati na drevo, torej, naj splezam na drevo, se najem sadja kolikor hočem in si napolnim torbo.’ In tako je naredil. Potem je prišel drugi človek, ki je potreboval sadje, iskal sadje, taval v iskanju sadja, in je imel ostro sekiro in je tudi on prišel v gaj in videl drevo polno sadja. Pomislil je: ‘To drevo je polno sadja, vendar noben njegov sadež ni padel na tla. Jaz ne znam plezati na drevo, zato bom posekal drevo pri njegovem vznožju, se najedel sadja koliko hočem in napolnil svojo torbo.’ In tako je naredil. Kaj misliš, gospodar? Če ta prvi človek, ki je splezal na drevo ne bi hitro prišel z drevesa, ko je drevo padlo, ali si ne bi zlomil svojih rok ali nog ali nekega drugega dela svojega telesa, tako, da bi se lahko izpostavil smrti ali smrtnemu trpljenju zaradi tega?”

“Da, častiti gospod.”

“Tako tudi, gospodar, plemeniti učenec premisli: ‘Čutne užitke je Blaženi primerjal s sadnim drevesom. Zagotavljajo veliko neprijetnosti in veliko obupa, ker je nevarnost v njih velika.’ Ko je videl kot v resnici je, s pravilno modrostjo, se je izognil mirnodušnosti, ki je razlikovalna in temelji na različnosti, in je razvil mirnodušnost, ki je poenotena, temelji na enotnosti, kjer predpostavke glede snovnosti tega sveta popolnoma prenehajo brez ostanka.

(POVEZAVA DO TREH VIŠJIH VEDNOSTI)

22. Na temelju mirnodušnega pomnjenja največje čistosti, se ta plemeniti učenec spomni svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomni svojih mnogoterih preteklih življenj.

23. Na temelju mirnodušnega pomnjenja največje čistosti, z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega, ta plemeniti učenec vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavljajo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavljajo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji.

24. Na temelju mirnodušnega pomnjenja največje čistosti, s svojim uresničenjem z direktno vednostjo, ta plemeniti učenec tukaj in sedaj vstopi in biva v osvoboditvi srca in osvoboditvi z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov.

25. Na tej točki, gospodar, je bilo končanje s posli v disciplini Plemenitega doseženo v celoti in na vse načine. Kaj misliš, gospodar? Ali vidiš v sebi kakršnokoli končanje s posli, kakor je to končanje s posli v disciplini Plemenitega, ko je to doseženo v celoti in na vse načine?”

“Častiti gospod, kdo sem jaz, da bi imel kakršnokoli končanje s posli v celoti in na vse načine, kot je to v disciplini Plemenitega? Jaz sem resnično daleč, častiti gospod, od takega končanja s posli v disciplini Plemenitega, ko je bilo doseženo v celoti in na vse načine. Ker, častiti gospod, čeprav popotniki drugih narodov niso popolni, si mi zamišljamo, da so popolni. Čeprav ti niso popolni, jih hranimo s hrano popolnih. Čeprav ti niso popolni, jih postavimo na prostor popolnih. Toda, čeprav menihi so popolni, si zamišljamo, da niso popolni. Čeprav so popolni, jih hranimo s hrano teh, ki niso popolni. Čeprav so popolni, jih postavimo na prostor teh, ki niso popolni. Toda sedaj, častiti gospod, ker popotniki drugih narodov niso popolni, bomo razumeli, da niso popolni. Ker niso popolni, jih bomo hranili s hrano teh, ki niso popolni. Ker niso popolni, jih bomo postavili na mesto teh, ki niso popolni. Toda, ker menihi so popolni, bomo razumeli, da so popolni. Ker so popolni, jih bomo hranili s hrano popolnih. Ker so popolni, jih bomo postavili na mesto teh, ki so popolni. Častiti gospod, Blaženi je navdihnil v meni ljubezen do asketov, zaupanje v askete, spoštovanje do asketov.

26. Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naj si me gospod Gotama zapomni kot laičnega sledilca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2017, rev. julij 2023