(MN 86) Angulimāla Sutta - Angulimāla

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

(RAZBOJNIK ANGULIMᾹLA)

2. V kraljestvu kralja Kosale, Pasenadija, je takrat živel razbojnik po imenu Angulimāla, ki je bil morilec, krvavih rok, vdan nasilju, brez milosti do živih bitij. Vasi, mesta in pokrajine so zaradi njega propadle. Nenehno je moril ljudi in kot ogrlico okoli vratu nosil prste umorjenih.[1]

3. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Sāvatthī po miloščino. Ko je hodil po miloščino v Sāvatthīju in se vrnil s poti po miloščino, po svojem obroku hrane, je pospravil svoje bivališče, vzel skledo in zunanje oblačilo in se odpravil po cesti, ki je vodila proti kraju, kjer je živel Angulimāla. Kravji pastirji, ovčji pastirji in orači so videli Blaženega hoditi po cesti, ki vodi proti kraju, kjer je živel Angulimāla in so mu rekli: “Ne hodi po tej cesti, asket. Na tej cesti je razbojnik Angulimāla, ki je morilec, krvavih rok, vdan nasilju, brez milosti do živih bitij. Vasi, mesta in pokrajine so zaradi njega propadli. Nenehno mori ljudi in kot ogrlico okoli vratu nosi prste umorjenih! Ljudje so hodili po tej cesti v skupinah po deset, dvajset, trideset in celo štirideset ljudi, vendar so padli v roke Angulimāle.” Ko je bilo to rečeno je Blaženi ostal tiho.

V drugo … V tretje so kravji pastirji, ovčji pastirji in orači povedali to Blaženemu, vendar je Blaženi ostal tiho.

4. Razbojnik Angulimāla je videl Blaženega prihajati v daljavi. Pomislil je: “To je osupljivo, to je neverjetno! Ljudje so hodili po tej cesti v skupinah po deset, dvajset, trideset in celo štirideset ljudi, vendar so padli v moje roke. In sedaj ta asket prihaja sam, brez spremstva, kot bi ga gnala usoda. Zakaj ne bi vzel življenja temu asketu?” Angulimāla je nato vzel svoj meč in ščit, si nadel lok in tulec za puščice in od zadaj tesno sledil Blaženemu.

5. Potem je Blaženi izvedel takšen prikaz neobičajne moči, da razbojnik Angulimāla, čeprav je hodil tako hitro kot je mogel, ni zmogel dohiteti Blaženega, ki je hodil v svojem običajnem tempu. Razbojnik Angulimāla je pomislil: “To je osupljivo, to je neverjetno! Prej sem lahko dohitel celo hitrega slona in se ga polastil, lahko sem dohitel hitrega konja in se ga polastil, lahko sem dohitel hitro kočijo in se jo polastil, lahko sem dohitel hitrega jelena in se ga polastil. Sedaj pa, čeprav hodim tako hitro kot morem, ne zmorem dohiteti tega asketa, ki hodi v svojem običajnem tempu!” Ustavil se je in zaklical Blaženemu: “Stoj, asket! Stoj, asket!”

“Ustavil sem se, Angulimāla, ustavi se tudi ti.”

Razbojnik Angulimāla je pomislil: “Ti asketi, sinovi Sakyanov, govorijo resnico, zagovarjajo resnico, vendar, čeprav ta asket hodi, pravi: ‘Ustavil sem se, Angulimāla, ustavi se tudi ti.’ Kaj če izprašam tega asketa.”

6. In razbojnik Angulimāla je v verzih nagovoril Blaženega:

“Ko si hodil, asket, si mi rekel, da si se ustavil.
Vendar sedaj, ko sem se jaz ustavil, praviš, da se nisem ustavil.
Sprašujem te, o asket, o pomenu:
Kako je to, da si se ti ustavil, jaz pa ne?”

“Angulimāla, jaz sem se ustavil za večno.
Vzdržim se nasilja nad živimi bitji,
a ti se ne vzdržiš:
zato sem se jaz ustavil in ti se nisi.”

“O, končno je ta asket, častiti modrijan,
prišel v ta veliki gozd zaradi mene.
Slišal sem tvoje verze, ki me učijo Dhammo,
in se bom resnično za vedno odrekel zla.”

Ko je to rekel, je razbojnik vzel svoj meč in orožje
in ga vrgel v prepadno jamo.
Razbojnik je počastil noge Vzvišenega
in ga takrat in tam zaprosil za sprejetje med menihe.

Prebujeni, modrijan velikega sočutja,
učitelj sveta z [vsemi] svojimi božanstvi,
ga je nagovorili s temi besedami: “Pridi, menih.”
In tako je on postal menih.

(KRALJ PASENADI IŠČE ANGULIMᾹLA)

7. Blaženi se je odpravil nazaj v Sāvatthī z Angulimālo kot spremljevalcem. Potoval je postopoma in končno prispel v Sāvatthī in tam živel v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

8. Takrat se je zbrala velika množica ljudi pri vratih notranje palače kralja Pasenadija in zelo glasno in hrupno klicala: “Gospod, razbojnik Angulimāla je v tvojem kraljestvu. On je morilec, krvavih rok, vdan nasilju, brez milosti do živih bitij! Vasi, mesta in pokrajine so zaradi njega propadle! Nenehno mori ljudi in kot ogrlico okoli vratu nosi prste umorjenih! Kralj ga mora odstraniti!”

9. Potem se je sredi dneva kralj Kosale, Pasenadi, odpeljal iz Sāvatthīja s konjenico petstotih mož in se namenil v park. Peljal se je po cesti s kočijo tako dolgo, kot je bilo to mogoče, potem pa je sestopil s kočije in peš odšel naprej do Blaženega. Ko se je poklonil Blaženemu, je sedel na stran in Blaženi mu je rekel: “Kaj je, veliki kralj? Te je napadel kralj Magadhe, Seniya Bimbisār ali Licchaviji iz Vesālija ali drugi sovražni kralji?”

10. “Častiti gospod, kralj Magadhe, Seniya Bimbisāra me ni napadel niti Licchaviji iz Vesālija niti drugi sovražni kralji. V mojem kraljestvu je razbojnik z imenom Angulimāla, ki je morilec, krvavih rok, vdan nasilju, brez milosti do živih bitij. Vasi, mesta in pokrajine so propadle zaradi njega! Nenehno mori in kot ogrlico okoli vratu nosi prste umorjenih! Jaz ga bom odstranil, častiti gospod.”

11. “Veliki kralj, predpostavimo, da ste videli, da si je ta Angulimāla obril svoje lase in brado, nadel rumeno oblačilo in odšel naprej od doma v brezdomstvo. Vzdržal se je ubijanja živih bitij, jemanja tega kar ni bilo dano in napačnega govora. Prehranjuje se samo z enim obrokom na dan, je v celibatu, kreposten, dobrega značaja. Če bi ga videli takega, kako bi ravnali z njim?”

“Častiti gospod, mi bi se mu poklonili ali vstali pred njim ali ga povabili, da sede ali ga povabili, da sprejme oblačila, miloščino, prostor za počitek ali medicinske potrebščine ali bi mu priskrbeli primerno varovanje, obrambo in zaščito.

Toda, častiti gospod, kako bi lahko takšen nemoralen človek zlega značaja, kadarkoli imel takšno vrlino in obvladanost samega sebe?”

(KRALJ SREČA ANGULIMᾹLA)

12. Ob tej priložnosti je častiti Angulimāla sedel nedaleč od Blaženega. Blaženi je iztegnil svojo desno roko in rekel kralju Kosale, Pasenadiju: “Veliki kralj, to je Angulimāla.”

Kralj Pasenadi se je prestrašil, vznemiril in zgrozil. Ker je to vedel, mu je Blaženi rekel: “Ne boj se, veliki kralj, ne boj se. Ni se ti ga treba bati.”

Kraljev strah, vznemirjenost in groza je splahnela. Odšel je k častitemu Angulimālu in rekel: “Častiti gospod, je ta plemeniti gospod res Angulimāla?”

“Da, veliki kralj.”

“Častiti gospod, iz katere družine je oče plemenitega gospoda? Iz katere družine je njegova mati?”

“Moj oče je Gagga, veliki kralj, moja mati je Mantāṇi.”

“Naj plemeniti gospod Gagga Mantāṇiputta počiva zadovoljen. Priskrbel bom oblačila, miloščino, prostor za počitek in medicinske pripomočke za plemenitega gospoda Gagga Mantāṇiputto.”

13. Ob tem času je bil častiti Angulimāla prebivalec gozda, jedec miloščine, nosilec zavrženih oblačil in se je omejil na uporabo treh oblačil. On je odgovoril: “Dovolj imam, veliki kralj, moja trojna oblačila so popolna.”

Kralj Pasenadi se je vrnil k Blaženemu in ko se mu je poklonil je sedel na stran in rekel: “To je osupljivo, to je neverjetno, kako Blaženi ukroti neukročeno, pripelje mir v nemirnost in vodi do ugasnitve te, ki še niso dosegli ugasnitve. Častiti gospod, mi sami ga nismo mogli ukrotiti s silo in orožjem, vendar ga je Blaženi ukrotil brez sile ali orožja. In sedaj, častiti gospod, odhajamo. Smo zaposleni in imamo veliko za postoriti.”

“Sedaj je čas, veliki kralj, da narediš kar misliš, da je prav.”

Kralj Kosale, Pasenadi, se je dvignil s svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga je obhodil s svoje desne in odšel.

(ANGULIMᾹLA IN PORODNICA)

14. Ko je bilo jutro, se je častiti Angulimāla oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Sāvatthī po miloščino. Ko je hodil po miloščino od hiše do hiše v Sāvatthīju, je videl določeno žensko s težavo rojevati, rojevati v bolečinah. Ko je to videl je pomislil: “Bitja so resnično v težavah! Bitja so resnično v težavah!”

Ko je šel po miloščino v Sāvatthī in se vrnil iz svoje poti po miloščino, po svojem obroku hrane je odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel na stran in rekel: “Častiti gospod, zjutraj sem se oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Sāvatthī po miloščino. Ko sem hodil po miloščino od hiše do hiše v Sāvatthīju, sem videl določeno žensko s težavo rojevati, rojevati v bolečinah. Ko sem to videl, sem pomislil: ‘Bitja so resnično v težavah! Bitja so resnično v težavah!’”

15. “V tem primeru, Angulimāla, pojdi v Sāvatthī in reci tej ženski: ‘Sestra, odkar sem bil rojen, se ne spomnim, da sem kadarkoli namenoma odvzel živemu bitju življenje. S to resnico bodi dobro ti in naj bo dobro tvoj otrok!’”

“Častiti gospod, ali ne bi izrekel namerno laž, ker sem namenoma odvzel življenje mnogim živim bitjem?”

“Potem, Angulimāla, pojdi v Sāvatthī in reci tej ženski: ‘Sestra, odkar sem bil rojen s plemenitim rojstvom, se ne spomnim, da sem kadarkoli namenoma odvzel živemu bitju življenje. S to resnico bodi dobro ti in naj bo dobro tvoj otrok!’”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Angulimāla in ko je šel v Sāvatthī, je rekel tej ženski: ‘Sestra, odkar sem bil rojen s plemenitim rojstvom, se ne spomnim, da sem kadarkoli namenoma odvzel živemu bitju življenje. S to resnico bodi dobro ti in naj bo dobro tvoj otrok!’ Potem sta se ženska in otrok počutila dobro.

16. Nedolgo zatem, ko je živel sam, umaknjeno, vestno, vneto in odločno je častiti Angulimāla s svojim lastnim uresničenjem z direktno vednostjo, tukaj in sedaj vstopil in bival v tem najvišjem cilju svetega življenja, zaradi česar pripadnik naroda upravičeno prejme meniško sprejetje in gre naprej od doma v brezdomstvo. Direktno je vedel: “Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.” In častiti Angulimāla je postal eden od arahantov.

(DOZORELOST PRETEKLIH DEJANJ)

17. Ko je bilo jutro, se je častiti Angulimāla oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Sāvatthī po miloščino. Ob tej priložnosti je nekdo vrgel grudo in zadel telo častitega Angulimāla, nekdo drugi je vrgel palico in zadel njegovo telo in nekdo drugi je vrgel vrč in zadel njegovo telo. Častiti Angulimāla je s krvjo, ki je tekla iz njegove poškodovane glave, s svojo počeno posodo in z raztrganim zunanjim oblačilom, odšel do Blaženega. Blaženi ga je videl prihajati v daljavi in mu je rekel: “Prenašaj to, brahman! Prenašaj to, brahman! Tukaj in sedaj izkušaš rezultat dejanj, zaradi katerih si lahko mučen v peklu mnogo let, mnogo sto let, mnogo tisoč let.”[2]

18. Ko je bil častiti Angulimāla sam v umiku in je doživljal blaženost osvoboditve, je izgovoril ta čustven govor:

“Kdor je enkrat živel v nemarnosti
in potem ni več nemaren,
osvetljuje ta svet,
kot luna brez oblaka.

Kdor je delal dejanja zla
in jih z dobrimi zakril,
osvetljuje ta svet,
kot luna brez oblaka.

Mlad menih, ki se posveča
Buddhovem učenju,
osvetljuje ta svet,
kot luna brez oblaka.

Naj sovražniki slišijo učenje Dhamme,
naj se posvetijo Buddhovem učenju,
naj se pridružijo tistim,
ki druge uvajajo v Dhammo.

Naj moji sovražniki prisluhnejo
in slišijo Dhammo tistih, ki pridigajo prizanesljivost,
tistih, ki govorijo in hvalijo dobroto,
in naj sledijo z dobrimi dejanji.

Ker gotovo potem ne bi želeli škodovati,
niti ne mislili škodovati drugim bitjem,
zato naj ti, ki bi zaščitili vse, slabotne ali močne,
dosežejo vseobsegajoči mir.

Vodarji usmerjajo vodo,
lokostrelci izravnajo puščico,
tesarji izravnajo hlod,
a modrijan hoče ukrotiti sebe.

Obstajajo nekateri, ki ukrotijo s pretepanjem,
nekateri z ježevkami in nekateri z biči.
Jaz sem bil ukročen od takšnega,
ki nima ne palice, ne nobenega orožja.

‘Neškodljivi’ je ime, ki ga nosim,
čeprav sem bil škodljiv v preteklosti.
Ime, ki ga danes nosim je pravo:
jaz ne škodujem nobenemu živemu bitju.

In čeprav sem nekoč živel kot razbojnik
vsem znan pod imenom ‘Ogrlica iz prstov,’
ta, ki ga je poplava potegnila s seboj,
sem odšel po zatočišče k Buddhi.

In čeprav sem bil nekoč krvavih rok
z imenom ‘Ogrlica iz prstov,’
poglejte zatočišče, ki sem ga našel:
vez bitnosti je bila prekinjena.

Čeprav sem naredil veliko dejanj, ki vodijo
v ponovno rojstvo v zla kraljestva,
so me rezultati dejanj sedaj dosegli,
in tako se hranim sedaj brez dolga.[3]

Obstajajo bedaki in ti,
ki se predajo nemarnosti.
Ti, ki so modri, varujejo marljivost
kot svoje največje premoženje.

Ne prepusti se nemarnosti
niti iskanju naslade v intimnosti.
Vztrajno meditiraj,
da bi dosegel popolno blaženost.

Torej, pozdravite to mojo izbiro
in naj traja, ni bila slabo sprejeta.
Od vseh Dhamm, ki so znane ljudem,
sem prišel do najboljše.

Zato pozdravite to mojo izbiro
in naj traja, ni bila slabo sprejeta.
Dosegel sem trojno vednost
in naredil vse, kar Buddha uči.”

 

---