(MN 112) Chabbisodhana Sutta – Šestkratna čistost

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Menihi, menih razglasi svojo končno vednost takole: ‘Jaz razumem: Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje’.

(ŠTIRI VRSTE IZRAŽANJA)

3. Besed tega meniha ne bi smeli niti odobriti niti ne odobriti. Brez odobritve ali ne odobritve, bi mu morali postaviti to vprašanje: ‘Prijatelj, obstajajo štiri vrste izražanja, ki jih je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katere štiri? Pove se kar je videno, tako kot je videno; pove se kar je slišano, tako kot je slišano; pove se kar je zaznano, tako kot je zaznano; o ozaveščenem se govori, kot je ozaveščeno. To, prijatelj, so štiri vrste izražanja, ki jih je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve, kako on vidi, glede na te štiri vrste izražanja, da je brez predpostavke njegov um osvobojen vplivov?’

4. Menihi, ko je menih ta, ki ima uničene vplive, ki je živel sveto življenje, napravil, kar je bilo potrebno, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil ovire bitnosti in je popolnoma osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, glede na videno, jaz bivam neočaran, neodbojen, neodvisen, ločen, svoboden, razkrojen, s srcem, v katerem so ovire odstranjene. Glede na slišano … Glede na zaznano ... Glede na ozaveščeno, jaz bivam neočaran, neodbojen, neodvisen, ločen, svoboden, razkrojen, s srcem, v katerem so ovire odstranjene. S tako vednostjo, s takim videnjem, z ozirom na te štiri vrste izraza, je brez predpostavke moje srce osvobojeno vplivov.’

5. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

(PET AGREGATOV)

‘Prijatelj, obstaja pet agregatov s predpostavko, kar je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katerih pet? To so: agregat snovi s predpostavko, agregat občutka s predpostavko, agregat zaznave s predpostavko, agregat tvorb s predpostavko in agregat zavesti s predpostavko. To, prijatelj, je pet agregatov s predpostavko, kar je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve, kako on vidi, glede na teh pet agregatov s predpostavko, da je brez predpostavke njegovo srce osvobojeno vplivov?’

6. Menihi, ko je menih ta, ki ima vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, spoznal sem, da je snov šibka, da propada in v njej ni zadovoljstva. Razumel sem, da je z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in z odrekanjem privlačnosti in predpostavk glede snovi, mentalnih stališč, vdanosti in osnovnih nagnjenj glede na snov, moje srce osvobojeno.

‘Prijatelji, spoznal sem, da je občutek … Spoznal sem, da je zaznava … Spoznal sem, da so tvorbe … Spoznal sem, da je zavest šibka, da propada in v njej ni zadovoljstva. Razumel sem, da je z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo, in z odrekanjem privlačnosti in predpostavk glede zavesti, mentalnih stališč, vdanosti in osnovnih nagnjenj glede na zavest, moje srce osvobojeno.

‘S tako vednostjo, takim videnjem, z ozirom na pet agregatov na katere vpliva predpostavka, je brez predpostavke moje srce osvobojeno vplivov.’

7. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

(ŠEST ELEMENTOV)

‘Prijatelj, obstaja šest elementov, ki jih je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katerih šest? Obstaja element zemlje, element vode, element ognja, element zraka, element prostora in element zavesti. To, prijatelj, je šest elementov, ki jih je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve, kako on vidi glede na teh šest elementov, da je brez predpostavke njegovo srce osvobojeno vplivov?’

8. Menihi, ko ima menih vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, jaz sem obravnaval element zemlje kot nesebstvo, z nesebstvom, ki temelji na elementu zemlje. In z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem privlačnosti in predpostavke, ki temelji na elementu zemlje, mentalnih stališčih, privrženostih in osnovnih nagnjenjih, ki temeljijo na elementu zemlje sem razumel, da je moje srce osvobojeno.

‘Prijatelji, obravnaval sem element vode … element ognja … element zraka … element prostora … element zavesti kot nesebstvo, z nesebstvom, ki temelji na elementu zavesti. In z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem privlačnosti in predpostavke, ki temelji na elementu zavesti, mentalnih stališčih, privrženostih in osnovnih nagnjenjih, ki temeljijo na elementu zavesti sem razumel, da je moje srce osvobojeno.

‘S tako vednostjo, takim videnjem, z ozirom na šest elementov na katere vpliva predpostavka, je brez predpostavke moje srce osvobojeno vplivov.’

9. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

(ŠEST NOTRANJIH IN ZUNANJIH PODROČIJ)

‘Prijatelj, obstaja šest notranjih in zunanjih področij, ki jih je pravilno razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katerih šest? To so oko in objekti, uho in zvoki, nos in vonji, jezik in okusi, telo in otipljivosti, um in pojavi. Teh, prijatelj, šest notranjih in zunanjih področij, ki jih je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve in kako on vidi teh šestih notranjih in zunanjih področij, da je brez predpostavke njegovo srce osvobojeno vplivov?’

10. Menihi, ko ima menih vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem želje, poželenja, navdušenja, privlačnosti in predpostavk in mentalnih stališč, vdanosti in osnovnih nagnjenj z ozirom na oko, objekt, očesno zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi očesno zavest, sem razumel, da je moje srce osvobojeno.

‘Z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo, in odrekanjem želje, poželenja, navdušenja, privlačnosti in predpostavk in mentalnih stališč, vdanosti in osnovnih nagnjenj z ozirom na uho, zvoke, ušesno zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi ušesno zavest … z ozirom na nos, vonje, nosno zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi nosno zavest … z ozirom na jezik, okuse, jezično zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi jezično zavest … z ozirom na telo, otipljivost, telesno zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi telesno zavest … z ozirom na um, pojave, umsko zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi umsko zavest, sem razumel, da je moje srce osvobojeno.

‘S tako vednostjo, takim videnjem, z ozirom na šest notranjih in zunanjih področij na katere vpliva predpostavka, je brez predpostavke moje srce osvobojeno vplivov.’

11. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

(USTVARJANJE JAZA)

‘Toda, prijatelj, kako častiti ve, kako on vidi, da je z ozirom na to telo z njegovo zavestjo in vsemi zunanjimi znaki, bilo ustvarjanje jaza, ustvarjanje mojega in osnovnega nagnjenja do samovšečnosti, v njem izkoreninjeno?’

12. Menihi, ko ima menih vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, prej, ko sem živel družinsko življenje, sem bil neveden. Potem me je Tathāgata ali njegov učenec učil Dhammo. Ko sem poslušal Dhammo, sem pridobil zaupanje v Tathāgato. Ko sem imel to zaupanje, sem menil: “Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno, meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumeno oblačilo in grem od doma v brezdomstvo.” Kasneje, ko sem opustil majhno ali veliko bogastvo, opustil majhen ali velik krog sorodnikov, sem si obril svoje lase in brado, si nadel rumeno oblačilo in odšel naprej od doma v brezdomstvo.

13. Ko sem tako šel naprej in imel meniško šolanje in način življenja, sem se z opustitvijo ubijanja živih bitij vzdržal ubijanja živih bitij. S palico in orožjem odloženim na stran, sem zavestno in milostno bival sočuten do vseh živih bitij. Z opustitvijo jemanja tega, kar ni dano, sem se vzdržal jemanja tega, kar ni dano. Jemljem samo to, kar je dano, pričakujem le to, kar je dano, ko ne kradem, bivam v čistosti. Z opustitvijo življenja, ki ni v celibatu, se držim celibata, živim ločeno, se vzdržim običajne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo napačnega govora, se vzdržim napačnega govora. Govorim resnico, se držim resnice, vreden sem zaupanja in zanesljiv, sem ta, ki ni goljuf sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdržim zlonamernega govora. Drugje ne ponavljam, kar sem slišal tukaj, z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od teh, niti ne ponavljam tem ljudem, kar sem slišal nekje, z namenom, da razdvajam [te ljudi] od teh. Tako sem tisti, ki združuje te, ki so razdeljeni, zagovornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli v slogi, sem govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, se vzdržim osornega govora. Govorim takšne besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeče, saj gredo do srca, so vljudne, ki si jih veliko želi in so mnogim prijetne. Z opustitvijo ogovarjanja, se vzdržim ogovarjanja. Govorim ob pravem času, govorim kar so dejstva, govorim o tem kar je dobro, govorim o Dhammi in disciplini. Ob pravem času govorim takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne, koristne.

Vzdržim se uničevanja semen in rastlin. Prakticiram hranjenje enkrat na dan, vzdržim se hranjenja ponoči in zunaj pravilnega časa. Vzdržim se plesa, petja, glasbe in raznih predstav. Vzdržim se nošenja okrasnih vencev, olepševanja sebe z vonjavami in olepševanja sebe z mažami. Vzdržim se visokih in velikih ležišč. Vzdržim se sprejemanja zlata in denarja. Vzdržim se sprejemanja surovega žita. Vzdržim se sprejemanja surovega mesa. Vzdržim se sprejemanja žensk in deklet. Vzdržim se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdržim se sprejemanja koz in ovc. Vzdržim se sprejemanja perutnine in prašičev. Vzdržim se sprejemanja slonov, goveda, konjev in kobil. Vzdržim se sprejemanja zemljišč in posesti. Vzdržim se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdržim se kupovanja in prodajanja. Vzdržim se lažnih uteži, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdržim se goljufanja, varanja in sleparstva. Vzdržim se uničevanja, umorov, ugrabitev, razbojništva, plenjenja in nasilja.

14. Zadovoljen sem z oblačili, da zaščitim svoje telo in z miloščino, da napolnim svoj trebuh in kamorkoli grem, odločim jaz, da vzamem s sabo samo to. Prav tako kot ptica, kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi jaz postanem zadovoljen z oblačili, da zaščitim svoje telo in z miloščino, da napolnim svoj trebuh, in kamorkoli grem, odločim jaz, da vzamem samo to s sabo. Ko imam ta agregat plemenite kreposti, doživim v sebi blaženost, da sem brezhiben.

15. Ko vidim objekt z očmi, se ne oprimem njegovih znakov in značilnosti. Če pustim sposobnost oči nevarovano, lahko vanj vdrejo škodljiva stanja pohlepa in nezadovoljstva, zato prakticiram pot njihove zadržanosti, varujem sposobnost oči, se zavežem zadržanosti sposobnosti oči. Ko slišim zvok z ušesi … Ko voham vonj z nosom … Ko okušam okus z jezikom … Ko tipam otipljivost s telesom … Ko spoznavam pojav z umom, se ne oprimem njegovih znakov in značilnosti. Če pustim sposobnost uma nevarovano, lahko vanj vdrejo škodljiva stanja pohlepa in nezadovoljstva, zato prakticiram pot svoje zadržanosti, varujem sposobnost uma, se zavežem zadržanosti sposobnosti uma. Ko imam to plemenito zadržanost sposobnosti, doživljam v sebi blaženost neomadeževanosti.

16. Postanem ta, ki deluje premišljeno, ko grem naprej in se vračam; ki deluje premišljeno, ko gledam naprej in gledam stran; ki deluje premišljeno, ko upogibam in raztegujem svoje ude; ki deluje premišljeno, ko nosim svoja oblačila in nosim svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje premišljeno, ko jem, pijem, požiram hrano in jo okušam; ki deluje premišljeno, ko odvajam blato in uriniram; ki deluje premišljeno, ko hodim, stojim, sedim, zaspim, se zbudim, govorim in sem tiho.

17. Ko imam ta agregat plemenite kreposti in to plemenito zadržanost sposobnosti in ko imam to plemenito pozornost in premišljenost, se zatečem k osamljenem počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

18. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo poželenja po svetu, biva s srcem opuščenim poželenja, svoje srce očisti poželenja. Z opustitvijo zlobe, biva s srcem opuščenim zlobe, sočuten za dobrobit vseh živih bitij, svoje srce očisti zlobe. Z opustitvijo toposti in zaspanosti, biva opuščen toposti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč, svoje srce očisti toposti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in zaskrbljenosti, biva opuščen nemira, s srcem, ki je notranje umirjeno, svoje srce očisti nemira in zaskrbljenosti. Z opustitvijo dvoma, gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj, svoje srce očisti dvoma.

19. ‘Ko sem tako zapustil teh pet ovir, nepopolnosti srca, ki slabijo modrost, sem popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, vstopil in bival v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Z umirjanjem misli in razmišljanja, sem vstopil in bival v drugi stopnji zbranosti … Ko izgine zadovoljstvo … sem vstopil in bival v tretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … sem vstopil in bival v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo.

20. ‘Ko je bilo moje srce zbrano, prečiščeno, jasno, brezhibno, osvobojeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o uničenju vplivov. Direktno sem vedel, kako dejansko je: “To je neprijetnost” … “To je izvor neprijetnosti” … “To je prenehanje neprijetnosti” … “To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.” Direktno sem vedel, kot dejansko je: “To so vplivi” … “To je izvor vplivov” … “To je prenehanje vplivov” … “To je pot, ki vodi do prenehanje vplivov.”

21. ‘Ko sem vedel in videl na ta način, je bil moje srce osvobojeno vpliva čutnosti, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko sem bil osvobojen, je prišla vednost: “Osvobojeno je.” Direktno sem vedel: “Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.”

‘S takšno vednostjo, takšnim videnjem, prijatelji, je bilo z ozirom na to telo z njegovo zavestjo in vsemi zunanjimi znaki, ustvarjanje jaza, ustvarjanje mojega in osnovnega nagnjenja do predpostavk, v meni izkoreninjeno.’

22. Rekoč ‘dobro,’ menihi, se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko to naredi, bi mu moral reči: ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, prijatelj, da vidimo takšnega tovariša v svetemu življenju, kot je častiti.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2018, rev. avgust 2023

 

(C) SloTheravada, 2023