Pred veliko leti sem se vzpenjal po gorskem potoku, tako da sem stopal in občasno skakal s skale na skalo. V nekem trenutku sem na spolzki skali popolnoma izgubil ravnotežje. Prav lahko bi se ves polomil in me nihče ne bi pogrešal do naslednjega dne, ko gre skupnost na obhod in prosi za miloščino. Namesto tega sem se skoraj nepoškodovan znašel ležati na hrbtu v potoku. Ko sem premišljal, kaj se je zgodilo, sem ugotovil, da je mojemu telesu uspel gimnastični podvig, ki mi nikoli ne uspel, če bi ga hotel izvesti namerno.

Tudi um lahko doseže take vrste spontano spretnost, a ne s pomočjo nagonov, temveč s treningom. Nenadoma in brez opozorila se lahko soočimo s težkim izzivom. Naslednja stvar, ki se je zavemo je, da smo ga prebrodili s komaj kakšno prasko na umu. Le ko premišljamo za nazaj vidimo, kako je Dhamma obvarovala naš um. Ob takih trenutkih se pokažejo rezultati naše stalne prakse. Radostno se spomnimo Buddhovih besed: »Dhamma varuje tiste, ki vadijo Dhammo.«

- adžan Džajasaro

Buddha je učil, da je mentalno trpljenje posledica madežev uma in da ti nikoli ne izginejo sami od sebe, ampak jih lahko opustimo le s prakso osemčlene poti. Če to drži, potem je tem boljše čim prej z iskrenostjo in občutkom nuje začnemo s prakso Dhamme. Prej ali slej bo to delo moralo biti narejeno. Če ne danes, potem jutri. Če ne jutri, potem pojutrišnjem. Če ne pojutrišnjem, potem naslednji teden. Če ne naslednji teden, potem naslednji mesec. Če ne naslednji mesec, potem naslednje leto. Če ne naslednje leto, potem leto kasneje. Če ne v tem življenju, potem v prihodnjem življenju. Ker pa nimamo nobenih zagotovil, da bo naše telo zdravo, da bomo imeli dostop do učenj ali celo, da se bomo v prihodnosti rodili v človeški podobi, se zdi smiselno, da se trudimo, medtem ko uživamo ugodnosti spodbudnih pogojev. Čas je dragocen, izkoristite ga modro.

- adžan Džajasaro

Če ste navajeni jesti zelo začinjeno hrano, se vam hrana brez začimb zdi neizrazita in dolgočasna. Toda če vztrajate določen čas, se bodo pojavili prefinjeni okusi takšne naravne hrane in bo občutek, da v hrani nekaj manjka, izginil.

Tih um se lahko sprva zdi kot naravna hrana, ki ji manjkajo začimbe. Ne zagotovi nam nobenega vznemirjenja in drame, ki nam jih da stalna stimulacija čutov. A če vztrajate, boste odkrili lepoto in globino čistega, tihega uma, ki nudi resnično zadovoljstvo.

- adžan Džajasaro

Med pogovori je težko ohraniti pozornost. So namreč nepredvidljivi. V trenutku se ton in vsebina pogovora lahko spremenita in izgubimo nit pogovora. Slediti starim nespretnim načinom govorjenja je enostavno, še posebej ko so naša čustva izzvana. V meditaciji lahko ponovno vzpostavimo pazljivost na objekt meditacije, kakor hitro ugotovimo, da smo odtavali. Toda med pogovorom je vključena vsaj še ena oseba in vrnitev na pravi tir ni odvisna le od nas. Pogovor je lahko minsko polje tudi s tistimi, ki jih imamo radi.

Neomajna predanost resnici, kakršno poznamo, je ključen element pravilnega govora. Naš osnovni objekt pozornosti mora biti namera, da se vzdržimo neresnic, ne le čistih laži, ampak tudi pretiravanja in izkrivljanja resnice. Med pogovorom je potrebno upoštevati še veliko drugih stvari. Te vključujejo govorico telesa, vzdrževanje enakomernega in naravnega dihanja, primeren ton glasu, iskreno in spoštljivo zanimanje za poglede in čustva druge osebe. A namera, da se vzdržimo vseh neresnic, je tista, ki predstavlja temelj pravilnega govora.

- adžan Džajasaro

Konci imajo močan učinek na um. Če se na primer naporen pogovor dobro konča, se ga običajno spominjamo kot v osnovi pozitivnega. Če se prijateljski pogovor slabo konča, se dolgotrajni spomin tega dogodka nagiba k negativnemu. Zaradi tega bi morali biti zelo pozorni na kvaliteto koncev v našem življenju. Dober konec lahko reši težko preizkušnjo. Slab konec lahko pokvari lepo doživetje.

Konec dneva, preden greste spat, se poklonite Buddhi, Dhammi in Sanghi. Umirite um z meditacijo na dihanje. Spomnite se stvari in ljudi, zaradi katerih ste hvaležni. Razširite misli ljubeče naklonjenosti do vseh bitij in jim posvetite sadove vaših dobrih dejanj. Končajte ta dan dobro in jutri se bo dobro začel.

- adžan Džajasaro

Konec prejšnjega leta se mi je, medtem ko sem hodil po manjši cesti v severovzhodni Indiji, približal mladi mož. Rekel mi je, da bi moral prečkati cesto in hoditi po drugi strani ceste. Zahvalil sem se mu za skrb in mu pojasnil, da rad hodim po desni strani ceste in gledam vozila, ki mi prihajajo nasproti. Razburil se je in vztrajal: »Ne, ne razumete. V moji Indiji hodimo po levi strani ceste. Prosim, pridite na drugo stran!« Videl sem, kako jeza mladega moža narašča, zato sem prečkal cesto.

Besede »moja Indija« so me opozorile, da to ni bil le preprost spor glede strani ceste, po kateri je najbolje hoditi. Malo idej je tako strupenih kor »jaz« in »moje«. Kakor hitro postanejo dokončna resničnost, se pojavijo »oni« in »njihovo« in zraste celoten svet strahu in nezaupanja. Morda se zdi smešno, da je mladi mož tako močno prepričan o pravi strani mirne ceste, po kateri hodijo v »njegovi« deželi. Toda pomembno je opaziti, kako smo vsi nagnjeni k neumnim načinom razmišljanja, ki upravičijo takšno stališče kot razumno.

- adžan Džajasaro

Zhuangzi je nekoč povedal zgodbo o redki in prelepi morski ptici, ki jo je vihar odnesel iz njene smeri na kopno v glavno mesto Lu. Markiz mesta Lu je bil tako navdušen, da je morsko ptico oznanil kot svojega posebnega gosta. Naročil je, da umetniki dan in noč pojejo in plešejo za ptico in podaril ji je odlično pečeno meso in najžlahtnejša vina. Toda ptico je ta prijaznost prestrašila in zmedla. Ničesar ni niti pojedla niti popila. Čez tri dni je umrla.

Ni vedno dobro za druge in jih osreči to, kar mi mislimo. Ko skušamo pomagati drugim, se vedno vprašajmo: »Kakšne so moje predpostavke? Kaj jemljem za samoumevno?«

- adžan Džajasaro

Čutila nas v njihovem naravnem stanju neprenehoma vlečejo sem ter tja. Če se ne naučimo disciplinirati čutil s pozornostjo, ne bomo nikoli našli miru. Buddha je pojasnil to točko z nepozabno prispodobo.

Predstavljajte si šest živali – krokodila, lisico, psa, ptico, opico in kačo – kako ima vsaka od njih zavezan en konec vrvi za rep, drugi konci vrvi pa so zavozlani v skupni vozel. Sledi kaos, saj vsaka žival vleče za vrv. Krokodil poskuša zlesti v vodo, ptica poskuša zleteti v nebo, pes poskuša steči v vas in lisica poskuša doseči gozd, opica poskuša splezati na drevo in kača se trudi zlesti v luknjo. Vsaka žival poskuša povleči ostale s sabo, a tega nobena ne more početi dolgo; ko se najmočnejša utrudi, druga prevzame njeno mesto. Na koncu moški zaveže skupni vozel za drog, ki je dobro pričvrščen v tla. Najprej se živali mrzlično borijo, a na koncu spoznajo nesmiselnost njihovega boja in se končno v miru poležejo po tleh.

- adžan Džajasaro

Buddha je ob neki priložnosti poučeval o sedmih kvalitetah modrih ljudi:

1. Poznajo principe, dejanja, vzroke in pogoje, ki vodijo do izpolnitve njihovih ciljev.

2. Poznajo pomen, namen, cilj, rezultat svojih dejanj in obstoječih okoliščin.

3. Poznajo sebe, svoje vloge in odgovornosti, trenuten obseg svojega znanja in sposobnosti, svoje močne in šibke točke.

4. Poznajo pravo ali optimalno količino – ne preveč in ne premalo – dejanj telesa in govora, potrošnje in izdatkov.

5. Vedo, kdaj je pravi trenutek in pravi prostor za govor in dejanje. V dotičnem času in prostoru delujejo in govorijo na ustrezen način. Pravočasno pridejo na domenke in pravočasno izpolnijo naloge.

6. Poznajo skupine ljudi: v določeni skupini ali na sestanku ali v skupnosti poznajo najbolj primeren način svojega obnašanja.

7. Poznajo ljudi: lahko prepoznajo posameznikov temperament, sposobnosti, vrline in pregrehe. Vedo s kom naj se družijo in kakšen je najboljši način za druženje z ostalimi.

- adžan Džajasaro

Zasluga (puñña) se nanaša na dejanja telesa, govora in uma, ki um razjasnijo, povzdignejo in prečistijo. Kratkoročno nas zasluge naredijo srečne. Dvignejo kvaliteto tako našega notranjega življenja kot naših odnosov s tistimi okrog nas. Če se posvetimo dobroti, dolgoročno ustvarimo nujne kammične pogoje za dobro ponovno rojstvo. Najbolj pomembno pa je, da se bo um, ki ljubi dobroto in prijaznost, naravno usmeril proti notranjem miru, ki je vir osvobajajoče modrosti.

- adžan Džajasaro

Buddha je opisal razmerje med krepostnim vedenjem (sila) in višjimi stopnjami na poti do osvoboditve takole:

Krepostno vedenje vodi do odsotnosti krivde in obžalovanja in ta vodi do dobrega počutja, katero vodi do radosti. Radost vodi do blaženosti, katera vodi do koncentracije. Koncentracija zagotovi pogoje za razumevanje in videnje stvari v njihovi pravi luči. Jasno razumevanje vodi do razočaranja nad negativnostmi, kar vodi do brezstrastnosti in preseganja nevednih hrepenenj. To preseganje vodi do znanja in videnja popolne osvoboditve.

- adžan Džajasaro

Pozornost ni enostavno le stvar nepresojajočega zavedanja sedanjega trenutka.

Vključuje prebujenje do okoliščin, posledic, pomena in namena.

- adžan Džajasaro

Pet ovir (nivarana) so mentalni dejavniki, ki umu preprečujejo udejanjiti mir in modrost. Napredek pri meditaciji lahko merimo s stopnjo, do katere se lahko um osvobodi teh ovir.

Buddha je razkril načine, na katere ovire preprečujejo jasen pogled, s primerjavo uma s posodo čiste vode in ovir z različnimi motnjami prozornosti in mirnosti vode.

Želje po čutnih užitkih primerja z različnimi barvili, ki jih dodamo vodi.

Jezo, sovraštvo primerja s toploto, ki povzroči, da voda zavre in močno prekipeva.

Lenobo in topost primerja z vodnimi rastlinami, ki rastejo v vodi in jo zakrivajo.

Nemir primerja z vetrom, ki vznemiri površino vode.

Dvom je kot blato v vodi in tema v okolici, zaradi česar je voda nevidna.

Pot meditacije vključuje učenje, kako zaščititi um pred temi ovirami in, ko tega nismo sposobni narediti, kako ovire opustiti.

- adžan Džajasaro

Eno od običajnih nagnjenj uma je, da preveč komplicira enostavne zadeve. Posledica tega je, da se zapletamo v podrobnosti in le počasi napredujemo.

Drugo nagnjenje je, da preveč poenostavljamo zapletene zadeve. Posledica tega je, da za kratek čas hitro napredujemo, a moramo potem popravljati izkrivljanje in ignoriranje ključnih informacij. Na koncu je napredek majhen.

Srednja pot postane jasna, ko prepoznamo naš odnos do preprostosti in zapletenosti.

Če ugotovimo, da se ob preprostosti počutimo ogroženi, moramo biti potrpežljivi s tem občutkom in se moramo odpovedati zavlačevanju zaradi premišljevanja.

Če ugotovimo, da smo ob zapletenosti nestrpni, moramo biti potrpežljivi s tem občutkom in se moramo odpovedati ukrepanju, zaradi katerega bi se izognili potrebi kaj temeljito premisliti.

- adžan Džajasaro

V budizmu bivati v sedanjem trenutku ne pomeni, da v umu sploh ne sme biti nobene misli o preteklosti in prihodnosti. Pomeni, da se s temi mislimi ne zapletamo. Pomeni, da se naučimo opustiti našo navado bežati v spomine in sanjarjenje, s pomočjo katere se izogibamo trenutnemu nelagodju.

Sam Buddha je govoril o preteklosti in prihodnosti, ko je imel za to dober razlog. Z zgodbami iz svojih prejšnjih življenj je poučeval menihe in ob veliko priložnostih je govoril o vzrokih in pogojih, ki bi vodili do razcveta ali propada v prihodnosti. Ob primernih priložnostih je črpal iz spomina in v prihodnost projiciral vzročne povezave. Toda med tem početjem ni nikoli spolzel iz sedanjega trenutka.

- adžan Džajasaro

Na veliko načinov lahko govorimo o delovanju ali bolj natančno rečeno napačnem delovanju nerazsvetljenega uma. Lahko rečemo, na primer, da um postane »nečist« ali »omadeževan«, takoj ko se oprime mentalnih stanj, kot so »jaz« ali »moje«. Tu je poudarek na čistosti, ki postane oblatena. Lahko rečemo tudi, da um postane »prizadet« zaradi oprijemanja. Tu je poudarek na trpljenju, ki temu sledi. Kakršnekoli besede že uporabimo, ključno je, da skozi uvid, kako oprijemanje in navezanost učinkujejo na um, razvijemo močno željo, da bi se tega osvobodili. Notranja osvoboditev je mogoča le, ko dobimo globok občutek, na kakšne načine smo nesvobodni in posledično občutimo veliko žalost, ki nas strezni. Ta žalost nas vodi do neomajne odločenosti najti pot iz ječe, ki smo si jo sami naredili.

- adžan Džajasaro

Za različnimi oblikami bolestnega hrepenenja leži temeljno nezadovoljstvo. Zdi se nam, da je nekaj narobe s sedanjim trenutkom. Včasih se nam zdi, da nam manjka nekaj, kar moramo dobiti. Spet drugič se nam zdi, da je prisotno nekaj, kar ne bi smelo biti tu in česar se moramo znebiti. Ko se učimo biti zadovoljni s predmetom meditacije, se naučimo biti zadovoljni s sedanjim trenutkom. Ko smo zadovoljni s sedanjim trenutkom, vidimo, kako velik del našega hrepenenja, da bi nekaj dobili ali se nečesa znebili, enostavno odpade.

- adžan Džajasaro

Ni toliko sam problem tisti, ki nas moti. Gre za to, da nočemo imeti problema. Gre za občutek, da »ne bi smelo biti tako, ni pravično». Ali kakor otrok, ki joka iz srca: »Zakaj vedno jaz?«

Bolj kot se poistovetimo z mislijo: »Tega ne potrebujem v svojem življenju. Pojdi stran!« huje postaja. Bolj kot se trudimo odgnati problem, bolj ga hranimo.

Če izgubiš ključ pod vodo, bolj ko na slepo tipaš, da bi ga našel, in bolj ko mešaš blato, manjša je verjetnost, da ga najdeš. Dovoli, da voda postane mirna, potem lahko pogledaš naravnost skoznjo in jasno vidiš ključ.

- adžan Džajasaro

Kjerkoli na svetu bi utegnilo biti tvoje telo, v svojem zavedanju si vedno tu. V kateremkoli svetovnem časovnem pasu bi utegnilo biti tvoje telo, v tvojem zavedanju je vedno zdaj. Vedno znova se vrni v ta občutek točno tu, točno zdaj in kamorkoli greš, boš osvobojen občutkov zmedenosti, tesnobe in osamljenosti. Jasno zavedanje sedanjega trenutka bo tvoje zatočišče.

- adžan Džajasaro

V življenju je pomembna veščina prepoznavanje povezav.

Ko sami sebe dojemamo kot ločena bitja, se počutimo osamljeni in nesigurni. Naš um postane žrtev sebičnosti, arogance in depresije.

Ko razmislimo, da si vsa bitja brez izjeme želijo biti srečna in se bojijo trpljenja, ko razmislimo, da so vsa bitja podvržena rojstvu, starosti, bolezni in smrti, ko premišljamo o vsej prijaznosti in podpori, sprejeti skozi vse svoje življenje, odkrijemo globoke povezave.

Ko sami sebe dojemamo kot povezana bitja, vzniknejo čustva hvaležnosti in empatije. Naš um se uravnovesi, vidi jasneje in z večjim sočutjem.

- adžan Džajasaro

Otrok ima rad sladkarije. Mati mu jih kupi vsak dan, ker si želi, da bi bil srečen. Ko otrok nima sladkarij, joka, kot bi bilo njegovo srce zlomljeno. Ker mati ni sposobna prenašati trpljenja svojega otroka, mu vedno najde kako sladkarijo. Po nekaj letih so otrokovi zobje vsi gnili.

Prijaznost in sočutje mora vedno voditi modrost. Z modrostjo vidimo širši kontekst človeškega obnašanja in ga motrimo s stališča zakona kamme. Vzemimo primer ljudi, ki nas še naprej goljufajo, celo po tem, ko smo jim odpustili prejšnje žalitve. Neodgovorno je, če jim dovolimo, da nadaljujejo po starem, ne da bi ustrezno ukrepali. Če ne vidijo posledic svojih dejanj, ti ljudje lahko postanejo še bolj brezbrižni in lahko ustvarijo še več slabe kamme, zaradi katere bodo morali trpeti v prihodnosti. Odgovor, ki je tako sočuten kot moder, lahko povzroči kratkotrajno bolečino za dolgotrajno dobro.

- adžan Džajasaro

Med obredom posvečenja sprejme budistični menih od svojega učitelja prvi objekt meditacije. Ponavlja pet palijskih besed od prve do zadnje in od zadnje do prve. Te besede prevedemo kot: »lasje«, »dlake«, »nohti«, »zobje« in »koža«. Od meniha se pričakuje, da razmišlja o teh petih delih telesa kot minljivih, neprivlačnih in neosebnih, in da je to dnevna praksa do konca njegovega življenja.

Biti sposoben zaznavati lase kot samo lase, nohte kot samo nohte, zobe kot samo zobe in kožo kot samo kožo je presenetljivo močna praksa. Zareže prav skozi našo instinktivno navezanost na telo kot »jaz« in »moje«. Zaščiti nas pred vsemi reklamami, ki nas vzpodbujajo, da postanemo obsedeni s fizično privlačnostjo.

- adžan Džajasaro

Posameznik, ki je prispel na počitniški kraj, znan po svoji neokrnjenosti, se pritožuje, ker je kraj natrpan s turisti. Drugi stoka zaradi gneče na cesti, ko se po delu vrača domov. Tretji se pritožuje zaradi dolge vrste na okencu za prijavo na letališču. V vsakem primeru se nezadovoljni posameznik počuti ločenega od vseh ostalih udeleženih. On ali ona sta junak ali junakinja svoje zgodbe in so jima povzročene težave. Posameznik pozablja, da je on sam le eden od turistov, del prometa in eden od mnogih ljudi, ki potujejo z letalom. In tako trpi.

Ko se pojavijo take misli ali občutki, poglej z novega gledišča, tako da se vidiš iz ptičje perspektive ali skozi lečo drona kot le eno od mnogih bitij in ne kot središče vesolja.

Sprememba zaznavanja od »jaz« do »mi, vsi mi skupaj« lahko sprosti velik del negativnosti v umu.

- adžan Džajasaro

Potratnost je tako zelo postala del našega sveta, da smo pogosto slepi zanjo ali se nam celo zdi znak napredka. Dobro je, da se spomnimo običajev naših velikih učiteljev.

Nekega dne je kralj Udana zvedel, da so njegove priležnice podarile petsto oblačil častitemu Anandi. Postal je jezen in razburjen. »Kako lahko ta menih sprejme toliko oblačil? A bo postal trgovec z oblačili? Ali bo odprl trgovino?«

Ko je kralj Udana ogovoril častitega Anando in ga vprašal, čemu je sprejel toliko oblačil, mu je častiti Ananda odgovoril:

»Maharadža, razdelili jih bomo med menihe, ki imajo ponošena oblačila. Ta ponošena oblačila bomo spremenili v posteljnino. S staro posteljnino bomo pokrili tla. Ko so rjuhe, ki so bile po tleh, stare, se iz njih naredi prevleke za vzmetnice. Stare prevleke se uporabijo za krpe za brisanje prahu. Ko so te krpe razcefrane, jih zgnetemo z blatom in uporabimo za talno oblogo.«

Kralj Udana si je mislil: »Ti budistični menihi ravnajo zelo modro, ničesar ne zavržejo. In častitemu Anandi je podaril še petsto kosov blaga.

- adžan Džajasaro

Ni ključno le poznavanje teorije, poznavanje metode. Natančno poznati načine, s pomočjo katerih lahko opustimo negativnosti, ki podžigajo naše trpljenje, je seveda pomembno. A ravno tako je pomembno ohraniti hotenje, da to znanje uporabljamo.

Včasih smo lahko slepi za resnico, da en del nas ne želi biti svoboden. Morda verjamemo, da si zaslužimo trpljenje ali se hočemo kaznovati za hudodelstva iz preteklosti ali se bojimo, da nas bo opuščanje trpljenja pripeljalo do še večje bolečine. Posledica tega je, da se nekaj znotraj nas oklepa trpljenja, kot bi bilo to nekaj dragocenega.

Vsi smo sposobni opustiti vzroke trpljenja. Toda biti moramo popolnoma iskreni. Spoznati moramo, da mentalna bolečina ni nekaj, kar bi bilo kakorkoli plemenitega, inteligentnega ali primernega. Popolnoma ničvredna je. Opustimo jo.

- adžan Džajasaro

Izkazalo se je, da so ljudje bolj pošteni v sobi, v kateri na steni visi fotografija para oči, ki zre s slike. Ljudem, ki se ne morejo upreti nezdravi hrani, pomaga, če se gledajo v ogledalo, ko izbirajo svojo hrano. Ljudje, ki morajo podpisati izjavo o resničnosti podatkov na začetku davčne napovedi, jo izpolnijo bolj natančno, kot tisti, ki to izjavo podpišejo na koncu obrazca.

V teh primerih lahko pravočasni zunanji opomnik o dogovorih, vrednotah ali ciljih pomaga ljudem do modrejših odločitev. Pomoč je še toliko večja, če smo sposobni gojiti stalno notranje zavedanje naših vrednot in prizadevanj, neodvisno od zunanje podpore.

Pozornost ni le ne-obsojajoče zavedanje sedanjega trenutka. Vključuje upoštevanje principov, na katerih si prizadevamo postaviti temelje našemu življenju, četudi ali še posebej takrat, ko smo mi sami izpostavljeni pritisku ali skušnjavi.

- adžan Džajasaro

Večina ljudi si želi živeti dolgo življenje. Vendar, če prav premislimo, je posledica tega želja biti star zelo dolgo časa. Nisem prepričan, da je to vedno tako zaželeno.

Obstaja boljši način, kako podaljšati našo življenjsko dobo. Ko pogledamo naš um, lahko opazujemo, koliko časa se vsak dan izgubljamo v spominih in željah in žlobudranju misli. Adžan Ča je govoril, da je v takih trenutkih, ko nismo pozorni, tako kot bi bili mrtvi, in da smo resnično živi le, ko smo popolnoma prebujeni. Če lahko verjamemo, da so njegove besede resnične, potem bomo razumeli, da je najboljši način, kako živeti dolgo, srečno življenje, tako da vsak dan podaljšamo čas, ko smo prebujeni in se zavedamo.

- adžan Džajasaro

Metafore imajo veliko moč. Zelo so prepričljive. Buddhova učenja so se začela z metaforo o poti in Buddha je v vseh letih učenja z veliko spretnostjo uporabljal prispodobe in metafore. Toda metafore, ki jih uporabljajo ne tako zelo modri ljudje, so lahko nevarne. Pogosto pozabljamo, da metafore ne morejo dokazati resničnosti katerekoli trditve, lahko jo le ponazorijo. Ko najdemo metaforo, ki nam jasno naslika abstraktno temo, ki je sicer nismo mogli razumeti, se počutimo dobro. In ravno tu moramo biti še posebej pozorni. Moramo se opominjati, da ta dober občutek ni nedvoumen znak, da je ta jasna slika natančna upodobitev dotične zadeve.

- adžan Džajasaro

Dokler smo pozorni le na začetke,
bo pohlep vedno naš gospodar.
In tako, da bi obvladali pohlep,
modri obrnejo svoj um k zaključkom.
V popolnosti izkusijo občutek
med koncem ene stvari in začetkom druge.

Vsaka posamezna izkušnja, ki smo jo kadarkoli imeli
ali jo bomo kdaj imeli,
se je zaključila
ali se še bo.
Nič ne traja.
Kako preprosta resnica!
Kako globok uvid!

Ni se potrebno boriti s pohlepom,
preprosto odprite um minljivosti.
Pohlep se hrani z omejenimi in izkrivljenimi zaznavami.
Ko pobliže pogledamo telo in um,
pohlep začne izginevati.

- adžan Džajasaro

Lahko se priklonimo na veliko načinov. Toda zame je bistvo priklona stik čela s tlemi. Kakšen čudovit občutek je to! Naš občutek identitete je tako zelo vezan na naš obraz in na dejanja videti, slišati, dotakniti se in vohati, ki se vsa dogajajo v glavi. Glava je sedež možganov. Torej, prikloniti se z zavedanjem pomeni prinesti vse, kar je najpomembnejše v našem življenju, na tla kot izraz ponižnosti in predanosti. Priklonimo se pred simboli mira, modrosti, sočutja in čistosti in obnovimo našo zavezo tem vrlinam kot našim vodnikom v življenju in našim najvišjim ciljem.

- adžan Džajasaro

Vedno lahko najdemo dober razlog, zakaj ne bi meditirali. Ali je prezgodaj ali prepozno. Preveč smo lačni ali preveč siti. Smo preutrujeni ali preveč nemirni. Preveč smo zaposleni ali pa se želimo samo sprostiti.

Vendar pa ni potrebno, da meditacija prinese določen rezultat, da je koristna. Naša praksa postane močna prej z neprekinjenim, stalnim naporom kot pa z redkimi vrhunskimi izkušnjami. Pomembni sta iskrenost in trud. Ko um začne proizvajati običajne izgovore, si lahko rečemo: »Ja, pogoji niso idealni, a bom vseeno meditiral vsaj za kratek čas. Ta trud bom daroval Buddhi, Dhammi in Sanghi.« In včasih, ko prebrodimo začetni odpor, postane um zelo sijoč in jasen.

- adžan Džajasaro

Konec lanskega leta, medtem ko sem potoval po najodročnejših vaseh province Bihar v severovzhodni Indiji, sem bil presenečen nad psi. Običajno so vaški psi naučeni biti sumničavi do tujcev in glasno lajati, če se gospodarjevi hiši približa neznana oseba. Ti psi pa so me samo pogledali za trenutek z lenimi očmi in se vrnili k temu, kar so delali do tedaj, ali pa so nazaj zaspali.

Kmalu mi je postalo jasno, da te živali niso bile izurjene za pse čuvaje, ker v hišah ni bilo ničesar, kar bi lahko ukradli. Ti ljudje so bili tako revni, da se jim ni bilo treba bati tatov.

Ko sem nadaljeval pot, sem razmišljal v kolikšni meri je človeški strah in nasilje posledica potrebe ljudi, da zaščitijo svojo podobo. Ko nimamo več potrebe skriti ali zaščititi karkoli v zvezi z nami, se počutimo tako svobodni in sproščeni kot speči psi pred prazno hišo.

- adžan Džajasaro

Če izrečemo male laži, zato da bi dobili to, kar bi radi ali se izognili temu, česar ne maramo, je kmalu potrebno izreči nadaljnji niz laži, da bi zaščitili tiste, ki smo jih že izrekli. Bolj kot laž ponavljamo, bolj se nam zdi resnična in vse bolj izgubljamo občutek, da izgovarjamo laž. Začenjamo verjeti našim lastnim lažem in biti užaljeni in jezni, ko jim kdo oporeka. Tako stanje je nevarno.

Predanost resnici, kakršno poznamo, nas lahko občasno spravlja v zadrego, vodi do izgub in težav. Toda našim besedam da težo in zgradi zaupanje in spoštovanje tistih, ki nas obkrožajo. Občutek integritete znotraj naših src je pravo notranje zatočišče.

- adžan Džajasaro

Če vas neupravičeno kritizira kdo, ki ima do vas neprijazne namene, se osredotočite na to, da dihate normalno in ohranite vaš um prost jeze in sovraštva.

Če vas upravičeno kritizira kdo, ki ima do vas neprijazne namene, prezrite te namene in sprejmite informacijo s hvaležnostjo, ker vam ponuja priložnost, da popravite napake.

Če vas neupravičeno kritizira kdo, ki je do vas dobronameren, se osredotočite na dobre namene za žaljivimi besedami.

Če vas upravičeno kritizira kdo, ki je do vas dobronameren, potem pozorno poslušajte in se veselite, da imate tako dobrega prijatelja, ki vas je pripravljen opozoriti na napake, ki jih sami ne bi mogli videti.

- adžan Džajasaro

V vsakem odnosu je veliko srečanj in veliko ločitev, velikokrat rečemo zdravo in velikokrat rečemo zbogom. Tisti, ki vidi, da je po vsakem srečanju slovo neizbežno in »zbogom« skrit v vsakem »zdravo«, vidi oboje, žalost, ki je neločljivo povezana z našimi življenji, in nujo, da kratek čas, ko smo skupaj, preživimo na najboljši možen način.

- adžan Džajasaro

Včasih nam ljudje, ki se grdo obnašajo, lahko ravno tako koristijo kot tisti, ki se obnašajo lepo in so naši vzorniki. To je resnično vsaj takrat, ko lahko odstranimo vsako osebno čustvo nenaklonjenosti do njih. Na primer, ko praktikanti premišljeno opazujejo zelo sebično osebo, se iskreno vprašajo: »Sebičnost je tako slaba, škodljiva stvar. Sem tudi jaz tako sebičen? Kako se lahko tega osvobodim?« Sprejmejo odločitev: »Čeprav lahko naredim le malo, da bi pripravil druge ljudi do tega, da opustijo svojo sebičnost, bom vsaj opustil sebičnost v svojem lastnem umu in bil dober zgled za ostale.«

Če na svet okoli sebe gledamo na tak način, ne postanemo depresivni. Vsi ljudje, ki se obnašajo neumno in škodljivo, nas opominjajo, kako naših življenj ne želimo voditi. Čutimo, kako se je okrepil naš sklep, da sledimo Buddhovi poti. Tudi ti ljudje so naši učitelji.

- adžan Džajasaro

Starodavni modreci so nas opozarjali, naj gledamo v luno, ne pa nanjo kažemo s prstom. S tem so hoteli povedati, da sami sebi ne smemo dovoliti, da bi postali obsedeni z besedami in izrazoslovjem, ampak moramo ostati osredotočeni na resnico, na katero se besede nanašajo.

In niso le besede te, ki nas vodijo k Dhammi. Ko se učimo opustiti navado videti vse, kar se zgodi, kot »jaz« in »moje«, se za vse več naših dnevnih izkušenj bolečine in užitka, dobitka in izgube izkaže, da je to kot kazanje s prstom na luno.

- adžan Džajasaro

Mnogim ljudem je bolj pomembno zaščititi svoje ideje in prepričanja, kot pa preveriti ali so te ideje in prepričanja sploh resnični. Pogosto se za to uporablja strategija, ki se imenuje mišljenje po principu zaprte zanke. To se nanaša na ustvarjanje položaja, ki ga ni mogoče spremeniti. Npr. nekateri ljudje sami sebe prepričajo, da mora biti  katerikoli dokaz, ki ovrže njihovo prepričanje, napačen. Torej, ali so jim ga podtaknili njihovi sovražniki ali pa ga je načrtoval bog za  preizkus njihove vere. Tako nobenega nezaželenega dokaza ne vzamejo resno. Takim ljudem občutek, da imajo prav, pomeni, da imajo prav.

Za budiste je občutek, da imajo prav, le občutek. Občutek, da so popolnoma prepričani, je le občutek. Noben občutek ni dokaz. Le um, ki je izurjen v opuščanju poistovetenja z občutki, lahko ve, kaj je resnično in kaj napačno.

- adžan Džajasaro

Jeza nas naredi nespametne. Naša zaznava situacije postane robata in izkrivljena. Rečemo in naredimo stvari, zaradi katerih se kasneje počutimo slabo. Ko smo plen jeze, to spodkopava naše samospoštovanje. Ko smo jezni, lahko naredimo resnično slabo kammo. Naša dejanja in govorjenje ne ustvarjajo le dolgotrajnih težav v naših odnosih s tistimi okoli nas, ampak imajo, če verjamemo pričevanju razsvetljenih posameznikov, tudi resne posledice v naslednjih življenjih.

Prosim razmislite o vsem trpljenju, ki ste ga ustvarili sebi in drugim zaradi jeze in sklenite, da se boste tega osvobodili. Ta svoboda ne presega vaše sposobnosti, da jo uresničite, a je mogoča le, če sledite poti Buddhovega učenja. Učenje vključuje  pozornost in obvladovanje vedenja in govora, sistematično vzgajanje pozitivnih mentalnih stanj, kakor je ljubeča naklonjenost, in raziskovanje in opuščanje hrepenenja in navezanosti, ki tičita za jezo.

- adžan Džajasaro

Vadba Dhamme zahteva veliko poskusov in napak. Najbolje se naučimo, če stvari preizkusimo in ugotovimo, kaj deluje. Vsaka napaka nam da pomembno informacijo, s pomočjo katere lahko izboljšamo kakovost našega truda. Če lahko napake prepoznamo kot koristno povratno informacijo in ne kot dokaz, da smo neumni ali polni negativnosti, bomo hitro napredovali.  

- adžan Džajasaro

Med vadbo meditacije se z nepopustljivo odločnostjo znova in znova vračamo k dihu, da bi osvobodili um vsega, kar mu odvzema prostost. Izkušnjo diha razumemo z umom, ki je jasen, pozoren in buden, stabilen in prijazen. Opazujemo kakovost in intenzivnost našega truda in ju prilagodimo, ko je potrebno. Opustimo vso ljubezen do tega, kar nas moti.

Ko se učimo biti z dihom, se učimo biti s celotno izkušnjo. Ko napredujemo, prične razlika med umom med meditacijo in umom v vsakdanjem življenju plahneti. 

- adžan Džajasaro

Kamma se nanaša na namero, ki je izražena preko telesa, govora ali uma. Trenutek za trenutkom kamma oblikuje in ohranja naša življenja. Vsako namerno dejanje vpliva na kakovost našega življenja tako v sedanjosti kot v prihodnosti. Vaje meditacije so tako pomembne, ker nam omogočijo sistematično uriti namero. Ko se trudimo obdržati um z objektom meditacije, se naučimo, kako krepiti koristne namere. Ko se trudimo opustiti ovire, ki preprečujejo meditacijo, se učimo kako slabiti in opustiti škodljive namere. Meditacijske veščine postanejo veščine življenja.

- adžan Džajasaro

Danes (19.januarja) je štiriindvajseta obletnica smrti adžana Čaja. Njegovi učenci so se zbrali skupaj v njegovem samostanu, da bi v njegovo čast tri dni prakticirali Dhammo. To popoldne bo na tisoče ljudi krožilo okoli stupe, v kateri ležijo njegove relikvije, v lepem spominskem obredu.

Adžan Ča je imel vse kvalitete Kalyānamitte, resničnega dobrega prijatelja. Svoje učence je navdihnil z ljubeznijo in naklonjenostjo, s spoštovanjem in odločnostjo prakticirati svoje učenje in slediti svoji poti. Bil je potrpežljiv z negativnostmi svojih učencev. Nikoli ni izgubil poguma, ko jih je učil. Prostovoljno je prenašal hudo bolečino in trpljenje, da je lahko učil Dhammo. Bil je mojster učinkovite komunikacije in je prilagodil svoje besede in obnašanje potrebam svojih poslušalcev. Bil je sposoben razodeti Dhammo  na jasen, direkten način, da je postala tudi najbolj globoka tematika razumljiva. Nikoli ni zavajal kateregakoli od svojih učencev. Nikoli ni zlorabil svoje avtoritete ali zaupanja, ki so ga imeli njegovi učenci vanj. 

Njegovo življenje je bilo najčudovitejše darilo svetu.

K njegovim stopalom se priklonim. 

- adžan Džajasaro

Buddha je učil, da lahko nerazsvetljen odnos do prijetnih vidikov življenja, kakor so mladost in dobro zdravje, najbolje označimo kot neke vrste omamo. Dobre stvari v življenju jemljemo kot same po sebi umevne, pozabljamo na njihovo minljivo naravo in posledično delujemo, govorimo in mislimo na način, ki nam in drugim povzroča trpljenje.

Zaradi tega nas je Buddha učil, naj se stalno opominjamo:

1.       Podvržen sem staranju. Starosti se ne morem izogniti.

2.       Podvržen sem bolezni. Bolezni se ne morem izogniti.

3.       Podvržen sem smrti. Smrti se ne morem izogniti.

4.       Prej ali kasneje bom ločen od vseh in vsega, kar mi je drago in prijetno.

5.       Sem lastnik moje Kamme, dedič moje Kamme; Kamma je moj izvor, Kamma je kot moj sorodnik, Kamma kot mojo podpora. Podedoval bom katerokoli Kammo, ki jo delam, naj bo dobra ali slaba.

Moč odpora, ki ga čutimo do teh razmišljanj, je merilo moči omame. Bivanje z resnico je tisto, ki nas naredi trezne in bistrega uma.

- adžan Džajasaro

Bil je februar 1976. Še najstnik sem sam potoval po južni Indiji. Spomnim se, da sem po dolgem prašnem potovanju sestopil iz natrpanega avtobusa na obrobju večjega mesta. Tema je že bila in hodil sem po mestu iščoč ceneno prenočišče. Ko sem zavil okrog vogala, sem zaslišal glas, ki me je poklical. Zagledal sem žensko, ki je sedela na robu ceste ob starem loncu, iz katerega je delila juho iz leče svojim mnogim otrokom. Vztrajala je, da se moram usesti z njimi in pojesti krožnik juhe in nekaj kruha. Bil sem zelo lačen in enostaven obrok je bil slasten. Ko sem dvignil pogled, sem videl kako žena opazuje moje veselje s pristno naklonjenostjo in zadovoljstvom na obrazu, kot bi bila ravnokar nahranila svojega odraslega sina, ne pa tujca.  

Skoraj štirideset let je minilo. Gotovo so bili med mojimi potovanji trenutki, ko so z mano ravnali neprijazno, a se jih zdaj ne morem spomniti. Vendar pa me prijaznost ljudi, kot je bila ta siromašna žena, ki je v razcapanih cunjah živela na cesti s svojimi otroci, ni nikoli zapustila. Prosim ne podcenjujte drobnih prijaznosti. Te imajo moč in vpliv in lepoto, ki traja zelo dolgo časa. 

 - adžan Džajasaro

Ko izmenjujemo meditacijo sede in v hoji, meditatorji lahko precej podaljšajo čas, ko lahko meditirajo. Izmenjavanje obeh vrst meditacije dovoljuje meditatorjem razviti zavedanje tako v mirovanju kot med gibanjem, torej neodvisno od položaja telesa. Če imamo raje meditacijo sede ali v hoji, je tista, ki jo imamo raje, lahko daljša, a druge ne smemo povsem opustiti. Posebna vrednost meditacije v hoji je, da prinaša zavedanje, ki ga je lažje vključiti v vsakdanje življenje kot to, ki ga vzgajamo med meditacijo sede. Hoditi pozorno v naravi gor in dol po poti dolgi dvajset do trideset korakov v senci visokih dreves je čudovita vadba. Meditacija v hoji je posebej dragocena za tiste, ki jim pogum jemljejo bolečine med meditacijo sede. 

- adžan Džajasaro

Adžan Ča je nekoč komentiral razloge, zaradi katerih verjame, da je ljudi z visoko akademsko izobrazbo pogosto težko učiti. Rekel je, da se to zgodi, ko ljudje študirajo, da bi nakopičili znanje, raje kot odstranili negativnost in nevednost o življenju samem.

»Ne zavedajo se, da če imajo sami diplomo, jo imajo prav tako njihove negativnosti. Če imajo sami magisterij, ga imajo tudi njihove negativnosti. In če imajo sami doktorat, ga imajo tudi njihove negativnosti.«

- adžan Džajasaro

Ker se le malo budistov spomni prejšnjih življenj, mora za večino od nas ostati učenje o ponovnih rojstvih stvar vere. Budistična vera je ponižna: ne trdimo, da mora biti nekaj nujno resnično le zato, ker verjamemo, da je tako. V Buddhovo razsvetljeno znanje zaupamo s preudarnostjo. To zaupanje raste s tem, da preizkusimo vsa učenja, ki smo jih sposobni preveriti z lastno izkušnjo. Ko ugotovimo, da vsako od njih uspešno prestane preizkus, zaključimo, da Buddhi lahko zaupamo na tistih področjih, kakor ponovno rojstvo, ki jih zaenkrat nismo sposobni dokazati. 

- adžan Džajasaro

Hrana igra pomembno vlogo v človeških življenjih. Poleg hranilnosti nudi še velik užitek. Nekateri ljudje celo fotografirajo hrano pred sabo in objavljajo te fotografije v socialnih medijih. Kakor pa vem, nihče ne fotografira svojih izločkov v straniščni školjki ali vabi druge ljudi, da si jih ogledajo. Toda čudovita, slastna hrana in grdi, smrdljivi izločki niso povsem različne stvari. Eno postane drugo po stiku s človeškim telesom. Vse stvari, ki pridejo v stik s tem telesom, le to onesnaži. Čiste in sveže dišeče obleke in posteljnina so drugi primer. Poskušaj opazovati in se učiti iz vsakodnevne izkušnje. Bolj kot je naš pogled na telo zaokrožen in vsestranski manjša je verjetnost, da bomo nanj postali noro navezani. 

- adžan Džajasaro

Objektov budistične vere ne najdemo v dogmah svete knjige. Budisti verujemo v zmožnost človeka, da opusti to, kar je škodljivo in razvija to, kar je koristno in prečiščuje um. Zato bi morali objekte budistične vere preizkusiti. Če se trudimo na moder način, postanemo dovolj samozavestni, da lahko opustimo besede »ne morem« in rečemo le »še ne morem, a bom«.

- adžan Džajasaro