Buddha nas je učil biti oboje, da smo zadovoljni in nezadovoljni. Učil nas je biti zadovoljni s tem, kako je velika in kakšne kakovosti je materialna lastnina, ki najbolje podpira našo vadbo Dhamme. Ne bi smeli dopustiti, da nas kopičenje bogastva zmoti pri naših duhovnih ciljih.

Istočasno nas je Buddha učil čutiti nezadovoljstvo glede vrlin, ki smo jih razvili. Morali bi se spomniti, da ni nobena od teh nespremenljiva v našem umu, vse lahko še vedno upadejo in izginejo. Morali bi se neprestano naprezati, da v popolnosti izkoristimo to dragoceno rojstvo v podobi človeka.

- adžan Džajasaro

Lahko je presenečenje, ko sprevidimo, kako težko je opredeliti preproste besede, ki jih uporabljamo že od otroštva. Na primer, kaj natančno pomeni beseda »dobro«?

Besedo »dobro« lahko razumemo le, ko imamo jasno predstavo o besedi »najboljše«. Dobro je to, kar nas privede bližje najboljšega. Vsaka filozofija in religija ima različne ideje o »najboljšem«, iz česar sledi, da ni nujno, da se nanašajo na isto stvar, četudi vsi uporabljajo besedo »dobro«.

V budizmu se najboljše izraža kot popolnost modrosti, sočutja in čistosti srca. Delovati tako, da spodbujamo modrost, sočutje in čistost srca v nas in drugih, je naše razumevanje dobrote.

- adžan Džajasaro

Prijaznost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah prijazne osebe.

Poštenost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah resnično poštene osebe.

Plemenitost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah osebe plemenitega srca.

Velikodušnost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah velikodušne in nesebične osebe.

Svobodomiselnost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah prilagodljive in svobodomiselne osebe.

Potrpljenje na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah osebe, ki ima veliko potrpljenja in prizanesljivosti.

Neutrudnost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah osebe, ki je neutrudno predana dobrobiti vseh.

Človeškost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah človeške in sočutne osebe.

Pazljivost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah tistega, ki je nenehno pazljiv do potreb drugih.

Bistroumnost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah tistega, ki nenehno raziskuje vzroke napredka in propada.

Iskrenost na nas naredi vtis in nas navdihne, ko se jasno pokaže v dejanjih in besedah tistega, ki postavi celo svoje življenje na kocko za vse, v kar veruje.

- adžan Džajasaro

V sredini sedemdesetih let, preden sem postal menih, sem eno leto živel v Indiji. Veliko Zahodnjakov, ki sem jih tam srečal, se je zanimalo za halucinogene droge kot sredstvo za doseganje višjih stanj zavesti.

Budistični učitelj Nemec lama Govinda je veliko let živel v Himalaji blizu Almore. Nekega dne ga je popotnik, Zahodnjak vprašal: »Kaj meniš o drogah, ki razširijo um?«

Lama Govinda mu je genialno odgovoril: »Če je tvoj um neveden, bo edina posledica razširjena nevednost.«

Pri budizmu ne gre za doseganje posebnih stanj uma. Gre za to, da postanemo osvobojeni nevednosti.

- adžan Džajasaro

Brahmin je šel ob neki priložnosti k Buddhi in ga žalil z nesramnimi, ostrimi besedami. Ko je povedal do konca, ga je Buddha vprašal, če so ga njegovi prijatelji in sorodniki kdaj obiskali na njegovem domu. Odvrnil je, da so ga. Buddha ga je potem vprašal, če je za svoje goste pripravil hrano in brahmin je pritrdil. Nato je Buddha vprašal:

»Če od tebe ne sprejmejo hrane, komu potem ta hrana pripada?«

»Potem še vedno pripada meni.«

»Ravno tako, brahmin, jaz nikogar ne žalim, nikogar ne oštevam, nikogar ne obsojam. Od tebe ne sprejemam žalitev in oštevanja in obsojanja, ki si mi jih namenil danes. Še vedno pripadajo tebi, brahmin.«

Ne moremo preprečiti ljudem, da bi nas žalili. Lahko pa ne sprejmemo žalitve, tako da ostanemo mirni in se ne pustimo povleči v njihovo jezo ali jim vrniti njihovo žalitev.

- adžan Džajasaro

Veliki učitelj je nekoč primerjal pse in leve. Rekel je, če bi nekdo vrgel kamen v psa, bi pes nemudoma napadel kamen. Vendar, če bi bili dovolj neumni, da bi vrgli kamen v leva, bi lev prezrl kamen in napadel metalca.

Ko se sreča z vznemirjajočo situacijo, pri večini ljudi um reagira kot pes: nemudoma postanejo obsedeni s čemerkoli, kar se pojavi v njihovem umu v tistem trenutku – naj bo to strah, jeza ali zmeda. Meditanti pa so kot levi. Sposobni so videti onstran trenutnega vpliva in razumeti kontekst in vzroke in okoliščine problema. Z njim so se sposobni modro spoprijeti.

- adžan Džajasaro

Buddha je rekel, da je potrpežljivost največja sežigalnica negativnih stanj. Brez nje ne moremo napredovati v praksi Dhamme. Potrpežljivost pomeni, da se spravimo z neprijetnimi stvarmi, ki jih ta trenutek ne moremo spremeniti. Če si dovolimo, da nas razburi vročina in mraz in celo malo lakote in žeje, to pomeni, da smo daleč od poti. Če izgubimo živce, ko ne dobimo, kar si želimo ali se ne moremo znebiti tega, česar si ne želimo, se obnašamo kot otrok.

Ob mirnem vdihu in izdihu bi morali razmišljati, da brez potrpežljivosti ustvarjamo slabo kammo, ki bo obrodila v prihodnosti dosti več trpljenja, kot ga prinaša nelagodje v sedanjosti. Če smo potrpežljivi z vsemi malimi neprijetnostmi v življenju, smo dobo pripravljeni na srečanje z velikimi izzivi, kot je huda telesna bolečina. Opuščanje jeze, odpora in samopomilovanja, ki se lahko pojavijo, ko se srečamo z neprijetnim, da našemu umu veliko moč in veliko veselje.

- adžan Džajasaro

Predstave, ki jih imamo o tem, kdo smo, so vezane na naša čustva do tistih okrog nas. Občutek, da smo oprijemljiv samostojen jaz, pride in gre. Včasih, če smo na primer jezni ali ljubosumni ali osramočeni, je lahko ta občutek zelo močen. Drugič, ko se počutimo varne in sproščene, je lahko zelo šibek. Ko z meditacijo umirimo um, lahko občutek, da smo ločeno bitje, povsem izgine.

Ena od najpomembnejših veščin, ki naj jih meditant razvije, je opazovanje. Z opazovanjem, kako se občutek kdo smo spreminja glede na vzroke in okoliščine, se lahko naučimo modrih naukov o pomenu ne-jaza.

- adžan Džajasaro

Buddha je rekel, da so ljudje, ki ne urijo svojega uma, kakor tisti, ki živijo v hiši z luknjami v strehi. Lahko se tako navadijo na lepo vreme, da se jim ne zdi smiselno trošiti čas in trud za popravilo strehe. Ko pride dež, curlja v hišo in povzroči veliko škodo.

Pomen urjenja uma morda ni tako očiten, ko nam gre v življenju vse dobro, a postane zelo očiten, ko nas ujame nevihta težkih preizkušenj. Modri ljudje si prizadevajo pripraviti se na vse možnosti. Vidijo koristi in nevarnosti pozitivnega mišljenja. Resnična varnost pride z stalno prakso Buddhove poti.

- adžan Džajasaro

Ne glede na to, zaradi katere določene stvari smo tesnobni ali prestrašeni, ostane sama izkušnja tesnobe ali straha nespremenjena: vzorec telesnih in mentalnih pojavov, ki nastanejo in minejo v sedanjem trenutku.

Premakni svojo pozornost od tega, kar sproži čustvo, in od vsebine svojih misli in poglej izkušnjo čustva. Preuči jo z mirnim, radovednim zavedanjem. Še posebej opazuj telesne občutke. Kmalu se bo čustvo raztopilo. Potem, ko se raztopi, opazuj mir ob prenehanju čustva.

- adžan Džajasaro

Buddha je rekel, da se včasih na nebu sliši grmenje, a ne dežuje. To je tako kot nekdo, ki je veliko prebral in zna prepričljivo govoriti o Dhammi, pa nima resničnega uvida v štiri plemenite resnice. Po drugi strani pa so nekateri ljudje dosegli uvid v štiri plemenite resnice, a so malo brali in ne znajo lepo govoriti. Včasih ni grmenja, a dež pada in osveži izsušeno zemljo.

Ali je učitelj zaupanja vreden ne izvemo po tem, kako samozavesten se zdi in kako dobro govori, pač pa po tem, kako dosledno in v kolikšni meri se izkaže osvobojen pohlepa, sovraštva in zablode.

- adžan Džajasaro

Z izjemo peščice ljudi, ki so razvili psihične moči, ni mogoče natančno vedeti, kaj se dogaja v umu kogarkoli drugega. Nikoli ne moremo resnično poznati uma druge osebe, četudi je ta oseba član naše lastne družine. Lahko ugibamo, sklepamo, smo empatični – pogosto pravilno – toda to ni isto kot vedeti. Pomembno je, da se ponižno opominjamo, da ne poznamo resnično uma druge osebe, ker to pomeni, da te osebe ne jemljemo kot samoumevne. Naši ideji o tem kdo je on, ne dovolimo, da bi postala toga. To je sočutno, ker je ljudem že tako težko narediti pozitivne spremembe v svojem življenju. To postane še težje, če tisti okrog njih vztrajajo pri fiksnih idejah o tem, kdo so.

- adžan Džajasaro

Pri vseh prizadevanjih sta začetek in konec posebej pomembna. Zato bi se morali potruditi zagotoviti, da začetek in konec vsakega dneva namenimo meditaciji. Da bi dosegli ta cilj, je dobro skleniti, da ne bomo gledali telefona ali kateregakoli drugega zaslona zadnjo uro preden gremo v posteljo ali prvo uro, potem ko se zbudimo. Ni slabo, če smo v stiku z drugimi, je pa škodljivo, če nam to preprečuje stik z nami samimi. 

- adžan Džajasaro

Ponižnost ni stvar drže ali barve glasu. Če ljudje sklonijo glavo in govorijo z velikim spoštovanjem ali samokritično, to ne pomeni, da so ponižni. Zunanje znake ponižnosti lahko zaigramo in samokritičnost je pogosto oblika domišljavosti.

Pristna ponižnost raste z zmanjševanjem navezanosti na poglede in mnenja. Ponižnost vzcveti, ko nas več ne skrbi, da se pred ljudmi okrog nas pojavimo na določen način in ko več ne razmišljamo, da je narediti napako vzrok za ponižanje. Ponižnost nastopi, ko je ljubezen do resnice močnejša kot ljubezen do jaza. 

- adžan Džajasaro

Če rastline začnejo veneti, to pomeni, da jih je potrebno zaliti. Če se življenje zdi turobno in depresivno, to pomeni, da je um potrebno zaliti.

Um se zaliva z dobroto. Želja pomagati drugim, vadba pozornosti in opuščanja navezanosti na negativne misli, vse pomagajo umu vzcveteti.

Ni lahko čez celo leto dobro zalivati rastline.

Ni lahko vzdrževati ves čas dobro zalit um.

Toda v obeh primerih, in še posebej v drugem, se resnično splača.

- adžan Džajasaro

Kralj se je odločil napasti sosednjo državo, čeprav je njegov premier menil, da plan ni moder. Vsako jutro je premier s fračo hodil po vrtu pod kraljevim oknom. Končno ga je kralj opazil in vprašal, kaj počne.

Premier je rekel: »Vaše veličanstvo, na drevesni veji je čriček, ki z velikim užitkom pije roso. Ne vidi bogomolke za sabo, ki je pripravljena na napad. S svoje strani pa bogomolka ne opazi vrabca, ki jo je pripravljen napasti. In vrabec ne vidi človeka s fračo, ki meri vanj. Tri bitja so tako vneta, da bi dobila željeni predmet, da so brezbrižna do lastne varnosti.«

Kralj se je odpovedal svojemu planu, da napade

- adžan Džajasaro

Bolečina in trpljenje nista ista reč. Duševno trpljenje izkusimo le, ko obstaja odpor do bolečine. Vendar pa to ne pomeni, da bi morali vedno sprejeti bolečino. Četudi je določena bolečina neizbežna, pa določena ni. Bolečina je lahko znak, da obstaja telesen problem, na katerega je potrebno biti pozoren. Če je nalogo moč opraviti brez telesne bolečine, je to toliko boljše. Toda, če je za dokončanje naloge določena stopnja telesnega nelagodja neizbežna, potem bi se morali potruditi preprečiti simptomom odpora - tesnobi, strahu, jezi in bolestni želji, da bi se bolečina odstranila – da ovirajo naš napredek.

adžan Džajasaro

Učenje vzdrževanja pozornosti na objekt meditacije ni odvisno le tega, da ne popuščamo motečim mislim, ampak tudi od razvijanja pozitivnih čustev do objekta samega. Če lahko tako ceniš preprostost in subtilnost diha, da ne iščeš več drugih mentalnih stanj za lastno zabavo, potem se učiš umetnosti zadovoljstva.

Če si lahko zadovoljen z občutkom diha, potem si lahko zadovoljen s svojim imetjem v materialnem svetu. Biti zadovoljen pomeni zavedati se vrednosti tega, kar imamo točno sedaj.

- adžan Džajasaro

Pri meditaciji ne gre za doseganje. Gre za učenje, kako se soočiti s sedanjim trenutkom na najbolj moder način. En dan se morda učiš o mirnih stanjih uma, drugi dan morebiti o nemirnih stanjih uma. Zagotovo je prijetneje, ko se učiš o mirnih stanjih uma, vendar to ni nujno koristnejše.

Nekateri ljudje pravijo, da so preveč vznemirjeni, da bi meditirali. To je tako, kot če bi rekli, da smo preveč bolni, da bi vzeli zdravilo.

- adžan Džajasaro

Buddha je nekoč primerjal poučevanje učencev Dhamme z dresuro konjev. Rekel je, da nekateri konji tečejo že ob pogledu na senco biča, nekateri pa, ko čutijo dotik biča na svoji koži. Nekateri konji tečejo le, ko čutijo, da se bič zareže v njihovo kožo in najslabši šele, ko se bič zareže do kosti.

Če smo pozorni in se zavedamo vsega, kar nas svet uči, smo lahko kot najboljši konj ali pa vsaj drugi najboljši. Morali bi se izogibati biti najslabši konj in se z iskrenostjo obrniti k Dhammi šele, ko v svojem življenju izkusimo globoko bolečino.

- adžan Džajasaro

Sreča je, če se lahko preživljaš z delom, ki drugim resnično koristi. Eno od takih del je učitelj v šoli. Posredovati znanje je čudovita stvar, še bolj pa je čudovito posredovati ljubezen do učenja in ljubezen do resnice. Znanje, ki se ga naučimo v šoli, lahko nekega dne postane zastarelo. Toda otrok, ki je opremljen z obojim, tako z veseljem do učenja kot z znanjem, kako se učiti, bo vedno sposoben uspeti, ne glede na to, v kakšnem okolju se znajde in kako se svet spremeni. Šolski učitelji, ki pomagajo vzbuditi te lastnosti v svojih učencih, zaslužijo veliko odliko.

- adžan Džajasaro

Nekoč sem šel obiskat neko žensko v bolnišnico. Zbolela je za rakom in je imela pred sabo le še nekaj dni življenja. Na njenih okončinah ni bilo več mesa, a njen trebuh je bil otekel kot bi bila visoko noseča. Nihče od družinskih članov, ki so bili v sobi, se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je smrt pred vrati. Beseda »rak« ni bila nikoli izgovorjena. Sama ženska je povedala, da upa, da bo postala nuna za nekaj časa, ko bo ozdravela.

Nisem bil povabljen, da bi spregovoril odkrito. Toda tega pretvarjanja tudi nisem mogel prenašati. Umirajoči ženski sem rekel, da je za vsakega bolnega človeka naravno, da si želi ozdraveti. Toda Buddha nas je svaril pred samovšečnostjo. Moder človek svojemu umu ne dovoli premlevati le o izhodu, ki si ga želi. Svoj um pripravi na vse možne izhode: tako na tiste, ki si jih želi, kot na tiste, ki se jih boji. Popolna ozdravitev bi bila čudovita. Toda biti moder pomeni biti pripravljen na karkoli, kar se zgodi. Da bi to dosegli, je potrebna vadba umirjanja uma z meditacijo.

- adžan Džajasaro

Morda si se začel vzpenjati na goro iz doline, kjer urno teče reka. Opazil boš, da se zdi tok reke dosti počasnejši, ko nanj gledaš iz točke visoko na gori. To te opominja, kako razdalja pogojuje zaznavanje gibanja.

Vaditi pozornost je kot vzpenjanje na goro. Bolj kot vadiš, bolj se zavedaš, šele pri vrhu, hitro spreminjajočih se dogodkov v življenju. Vse se zdi, da se spreminja veliko počasneje. Imaš več časa, da ravnaš modro.

- adžan Džajasaro

Različnim ljudem moramo biti različne osebe – mati, oče, brat ali sestra; prijatelj, kolega, delodajalec, delavec. Vsi imamo vloge, ki jih igramo kot člani skupnosti in državljani države. Toda vse to, kar moramo biti, zavzema le eno dimenzijo življenja.

V meditaciji razvijemo zelo neposreden odnos z našim telesom in umom. Naučimo se vstopiti v novo dimenzijo našega bitja, tisto, ki je brez občutka, da smo nekaj ali nekdo. Ta obogati naš pogled na življenje v svetu, tako kot tridimenzionalna slika presega dvodimenzionalno. Brez te perspektive jemljemo vse preveč resno; z njo lahko živimo naše življenje odkrito in pošteno, a tudi z neko določeno lahkotnostjo.

- adžan Džajasaro

Zasluga (puñña) se nanaša na prečiščevanje telesa, govora in uma. Zaslugo se doseže z darovanjem, z upoštevanjem vodil in z duhovnim razvojem. Običajno je bil v budističnih kulturah poudarek na prvi od teh treh.

Toda Buddha je nekoč rekel, da kakor sij vseh zvezd ne dosega niti delca sija lune, tako osvoboditev uma z ljubečo prijaznostjo presega vsa druga dobra dejanja in »sije navzven svetlo in bleščeče«.

- adžan Džajasaro

Theravadski budisti verjamejo, da je bil Buddha rojen, da je dosegel razsvetljenje in preminil na dan polne lune v maju. Ta dan je znan kot Visakha Puja ali Vesak in se ga spominjajo po celem svetu. Ko luna vstane, se na Tajskem laični budisti pridružijo menihom in nunam in s prižganimi svečami krožijo okrog stup ali spomenikov Buddhe v samostanih.

Buddha je zrastel v razkošnih življenjskih razmerah. Vse udobje je pustil za sabo, z namenom da bi našel resnico. Leta je prakticiral najbolj strogo askezo, preden je spoznal, da askeza ni mogla sežgati najglobljih omadeževanosti v človeškem srcu. Na noč polne lune v maju, ko je meditiral pod svetim figovcem, je Buddha odkril srednjo pot med predajanjem užitkom in slepim asketizmom. Z lastnimi napori je dokazal, da imajo ljudje znotraj sebe zmožnost preseči vse trpljenje. Preostanek njegovega življenja je z modrostjo in sočutjem namenil učenju poti do svobode.

Poklon Buddhi, blaženemu, popolnoma razsvetljenemu!

- adžan Džajasaro

Nekateri ljudje verjamejo v večna nebesa in večen pekel. Nekateri ljudje verjamejo, da je s smrtjo telesa konec vsega. Nekateri ljudje verjamejo, da je boljše, če sploh ne razmišljajo o smrti in njenem pomenu.

Buddha je učil, da bolj kot razumemo vzročnost in bolj kot razumemo naravo našega telesa in uma, bolj razpadajo verovanja v izničenje in večnost. Temeljito opazuj notranjost in Buddhova srednja pot se bo počasi pojavila.

- adžan Džajasaro

Ni težko začeti razmerje, težko je ohraniti predanost, da ga negujemo.

Ni se težko zavedati začetka diha, težko je ohraniti pozornost nanj.

Ni težko najti navdih v Dhammi, težko je ohraniti ta navdih skozi vse vzpone in padce v življenju.

Takrat ko se potrpežljivo, prijazno in s ponižnim srcem prebijamo skozi težke stvari, rastemo v dobroti in modrosti.

- adžan Džajasaro

Najprej slaba novica:
Naši umi so polni omadeževanosti, ki nam povzročajo trpljenje in preprečujejo, da bi spoznali pravo srečo.

In sedaj dobra novica:
Ni je omadeževanosti človeškega uma, ki bi se lahko zoperstavila moči Dhamme.

Zdaj, ko ste slišali novice, se lotite dela.

Vadite Dhammo.

Nihče drug tega ne more narediti namesto vas.

- adžan Džajasaro

Plamen sveče v vetru nemirno trepeta. Ob soju njegove svetlobe ni mogoče delati.

Um je kot plamen sveče. Le takrat, ko je zaščiten pred vetrovi vznemirjenih misli in negativnih čustev, nam nudi svetlobo, ki je dovolj močna in spokojna, da omogoča delo modrosti.

- adžan Džajasaro

Sprejeti resnico o minljivosti in neposredno izkusiti resnico o minljivosti sta dve različni stvari. Sprejemanje resnice o minljivosti ljudi ne naredi niti bolj moralne niti spokojnejše niti modrejše, pač pa to naredi izkušnja resnice o minljivosti.

Toliko naših zmotnih predpostavk o nas samih temelji na pomanjkanju uvida v minljivost. Ko se pojavi uvid, odpadejo stara prepričanja in navezanosti. Minljivost zakriva kontinuiteta. Minljivost se nam razodene z opazovanjem, kako pojavi nastajajo in minevajo.

- adžan Džajasaro

Meditacija ti razširja perspektivo.

Včasih, ko tvoj um postane miren, nenadoma dojameš, da je problem, ki te je zelo skrbel, le malenkost. Drugič sprevidiš, da je majhen problem, ki ga nekaj časa nisi upošteval, lahko zelo resen in se mu je potrebno takoj posvetiti.

Meditacija ti pomaga opustiti stvari, ki jih moraš opustiti. Pomaga ti soočiti se s stvarmi, s katerimi se moraš soočiti.

- adžan Džajasaro

Buddha je učil, da je želja bahati se ali manipulirati z zaznavo, ki jo imajo ljudje o nas, mentalna omadeževanost. Danes so socialni mediji močno spodbudili bahanje. Če imenujemo bahanje »deljenje«, to ne pomeni nujno, da ni več bahanje. Ravno tako ne dodajanje skromnega komentarja k bahanju.

Namera je vse. Če čutiš potrebo popraviti svojo fotografijo tako, da ji odstraniš madeže na koži, da izgledaš bolj suh ali privlačnejši, raziskuj razlog zakaj.

Pozornost ne pomeni le biti v sedanjem trenutku, pomeni zavedati se, ali so naše namere dobre ali slabe in se potem truditi opustiti slabo in vzgajati dobro.

- adžan Džajasaro

Ko imaš prav glede nečesa, stvar še ni končana. Prav tako je pomembno, kako se soočaš z občutkom, da imaš prav, da te ta ne prevari. Še posebej opazuj, kakšen občutek imaš o ljudeh, ki nimajo prav in kako ravnaš z njimi.

Če nisi pozoren, ti imeti prav lahko povzroči ravno toliko problemov kot ne imeti prav.

- adžan Džajasaro

Buddha je učil, da tisti, ki se vzdržijo ubijanja, jemanja, kar ni dano, neprimernega spolnega vedenja, laganja in jemanja snovi, ki omamljajo, omogočijo neizmernemu številu bitij svobodo pred strahom, sovraštvom in trpljenjem. Posledično bodo tudi sami uživali brezmejno svobodo pred strahom, sovraštvom in trpljenjem.

Vodila niso zapovedi. V budističnem učenju ni vere v nadnaravno moč, ki nagradi dobro in kaznuje slabo. Vzdržati se zgoraj naštetih petih vrst slabe kamme postane naravno za tiste, ki iskreno gojijo modrost in sočutje.

- adžan Džajasaro

Pogosto zamenjujemo naša občutke z resničnostjo okoli nas. Rečemo »to je dolgočasno«, ko mislimo »dolgčas mi je«. Rečemo »to je depresivno«, ko mislimo »depresiven sem«.

Toda če bi bila situacija resnično dolgočasna, potem bi bili vsi zdolgočaseni. Nekatere ljudi pa ne dolgočasijo situacije, ki se nam zdijo dolgočasne in nekateri celo uživajo v njih. Pomembno je prepoznati, da naše stanje uma ni le neizogibni odsev zunanje situacije. Sposobni smo izuriti naš um do točke, ko nismo več pogojeni s situacijami, v katerih se najdemo.

- adžan Džajasaro

Bolj kot so naša čustva intenzivna, večja je razlika med časom, kot ga izkusimo, in časom, ki ga izmeri ura. Ko trpimo se lahko ena minuta zdi kot ura. Ko smo srečni, se lahko ura zdi kot minuta.

Veliko laičnih budistov si pridobiva zasluge, da bi dosegli ponovno rojstvo v nebeškem kraljestvu. Pravijo, da je življenjska doba bitij v nebeškem kraljestvu veliko milijonov let. Toda to je čas, ki ga meri ura. V izkušnji nebeškega bitja se to lahko zdi kot zelo kratek čas. Z dobrimi dejanji si prizadevati za ponovno rojstvo v nebeškem kraljestvu ni ravno napačno, je pa kratkovidno. Ko se naš čas v nebesih izteče, ostane pravo delo opuščanja omadeževanosti. Nebesa so le zelo prijeten počitniški kraj.

- adžan Džajasaro

Buddha je učil, da modri ljudje razumejo, kaj je bistveno v življenju in kaj ni bistveno. Pozornost posvetijo temu, kar je bistveno in za nebistveno porabijo tako malo časa, kot je le mogoče.

Po drugi strani nespametni ljudje napačno presodijo bistveno kot nebistveno in nebistveno kot bistveno. Na primer meditacijo omalovažujejo kot nebistveno in kot izgubo časa. Čas in denar imajo za nujna pri njihovi banalni gonji po uživanju.

Prvi korak na Buddhovi poti osvoboditve se ne začne s preskokom v veri. Začne se, ko začnemo spraševati iskrena vprašanja o življenju: »Kaj je bistveno?«, »Kaj ni bistveno?«

- adžan Džajasaro

Kakor bo kapljica rose na konici travne bilke hitro izpuhtela, ko vstane sonce, točno tako je človeško življenje kot kapljica rose.

Kakor bo na vodi narisana črta hitro izginila, točno tako je človeško življenje kot na vodi narisana črta.

Kakor se gorski potoček, ki hitro teče, ne bo niti za kratek hip ustavil na mestu, točno tako je človeško življenje kot gorski potoček.

Tak način razmišljanja o resnici minljivosti v nas vzbuja občutek nujnosti. Le z vadbo Dhamme lahko damo našemu življenju pravi smisel in cilj.

- adžan Džajasaro

Buddha je učil, da določena mentalna stanja oropajo um miru in jasnosti in zastrejo pravo naravo stvari. Ta stanja je imenoval »kilesa«, kar običajno prevajamo kot »omadeževanosti«. Kakor koli, čeprav je to besedo zlahka dojeti kot koncept, jo je moč resnično doumeti šele, ko um izkusi čisto, neomadeževano stanje samādhija (zbranosti).

Ravno tako kot lahko popolnoma razumemo pomen »umazanega« le, ko imamo izkušnjo »čistega«, lahko sprevidimo, kako lahko mentalna stanja omadežujejo um le, ko imamo izkušnjo miru in jasnosti, s katerima ga lahko primerjamo.

Ko jasno vidimo učinek, ki ga imajo omadeževanosti na naš um in koliko trpljenja nam povzročajo, se naravno pojavi vnema za prakso.

- adžan Džajasaro

Kot budisti se moramo opomniti:

"Drugi so lahko pohlepni in sebični, toda jaz se bom po svojih najboljših močeh trudil, da ne dodam niti najmanjše drobtinice k vsemu pohlepu in sebičnosti v svetu.

Drugi so lahko kruti, polni sovraštva in jeze, toda jaz se bom po svojih najboljših močeh trudil, da ne dodam niti najmanjše drobtinice k vsej krutosti, sovraštvu in jezi v svetu.

Drugi so lahko brezbrižni in zmedeni, toda jaz se bom po svojih najboljših močeh trudil, da ne dodam niti najmanjše drobtinice k vsej brezbrižnosti in zmedenosti v svetu."

Raje kot dovolimo, da smo zaradi škodljivih stvari v svetu okrog nas prestrašeni in depresivni, lahko te stvari uporabimo kot vzpodbudo za dobroto.

- adžan Džajasaro

Obiskovalec samostana je rekel adžanu Čaju: »Pravijo, da si popolnoma razsvetljen. Ali to pomeni, da lahko letiš skozi zrak?« Adžan Ča je odvrnil: »Kaj ima letenje opraviti s tem? Govnači lahko letijo.«

Adžan Ča ni spodbujal pogovora o nadnaravnih močeh. Rekel je, da je to, kakor bi človek gledal v nebo, medtem ko bi bilo modreje posvetiti svojo pozornost tlom pod nogami.

- adžan Džajasaro

Če imaš rad sladko kavo z mlekom in je skodelica kave pred tabo pregrenka, kaj narediš? Prosiš nebeško pomoč, da jo posladka? Kriviš staro kammo in poskušaš sprejeti svojo usodo grenke kave? Vržeš kavo stran? Upam, da nič od tega. Svetoval bi, da dodaš malo sladkorja. In če je presladka, dodaj še kave ali vode.

Če veš, kako vsaka sestavina skodelice kave vpliva na njen okus, imaš podatke, ki jih potrebuješ, da jo narediš okusnejšo. Če analiziraš situacijo v svojem življenju dokler jasno ne vidiš vzrokov in okoliščin, ki tvorijo osnovo tej situaciji, imaš podatke, ki jih potrebuješ, da veš kje in v kakšni meri lahko narediš modre spremembe.

- adžan Džajasaro

Kot srednješolcu so mi bila všeč dela ameriškega budističnega pesnika Garya Snyderja. Kratka pesem »Seno za konje« je imela name velik učinek. V njej star mož ocenjuje svoje življenje:

»Imam oseminšestdeset let«, je rekel,
»Pri sedemnajstih sem prvič prenašal bale sena.
Misleč, tisti dan, ko sem začel,
da bi to zagotovo sovražil početi celo svoje življenje.
In prekleto, to je natančno to, čez kar sem šel in kar sem naredil.«

To je bila ena najbolj žalostnih stvari, kar sem jih kadarkoli prebral. Razmišljanje o pesmi znova in znova je bilo, mislim, prvi korak, ki sem ga naredil proti moji končni odločitvi, da preživim življenje kot budistični menih.

- adžan Džajasaro

Trenutek za trenutkom ustvarjamo napačen občutek jaza z načinom, kako se povezujemo z našim telesom, občutki, spomini, zaznavanjem, mislimi, čustvi in čutnim zavedanjem.

1. Lahko domnevamo, da so ti pojavi eno in isto z jazom, tako kot smatramo, da ni ločnice med barvo plamena in plamenom samim.

2. Lahko smatramo, da ti pojavi pripadajo jazu na isti način, kot senca drevesa pripada drevesu.

3. Lahko smatramo, da so ti pojavi v jazu, tako kot je dišava v cvetlici.

4. Lahko smatramo, da ti pojavi vsebujejo jaz, tako kot skrinjica vsebuje dragulj.

Ni nam potrebno opustiti jaza. Ne obstaja nič, kar bi bilo potrebno opustiti. Opuščamo zasvojenost in navezanost, ki sta pogoja za iluzijo jaza.

- adžan Džajasaro

Optimist reče, da je kozarec napol poln. Pesimist reče, da je kozarec napol prazen. Budist reče, da je kozarec že počen.

Ko premišljamo o kozarcu, kot da je že počen, ga lahko uporabljamo brez navezanosti. Uporabljamo ga najbolj pametno in hkrati nikoli ne pozabimo njegove kratkotrajne narave. Ko na koncu poči, nismo presenečeni in ne trpimo.

- adžan Džajasaro

Ko si se po skrbnem premisleku odločil za prakso, se ji posveti za čas, ki si si ga vnaprej določil. Šele ko je to obdobje mimo, se odloči ali boš z vadbo nadaljeval ali ne.

Med tem obdobjem ne padi v past dvoma. Lahko se pojavijo tri glavne vrste dvoma, da te preizkusijo:

1. Ali je cilj uresničljiv?

2. Cilj je uresničljiv, toda ali je vreden truda, ki je potreben, da ga dosežem?

3. Cilj je uresničljiv, vreden vsakega truda, toda ali sem ga sposoben doseči?

A je stvaren? A se je vredno truditi? Lahko to dosežem?

Ko stvari postanejo težavne, opazuj, kako se um nagiba k enemu od teh načinov mišljenja. Ne potlači dvoma. Enostavno prepoznaj dvom kot dvom, prehodno mentalno stanje, in ga opusti.

- adžan Jayasaro

Pogosto zamenjujemo naše osebne reakcije z zavedanjem objektivne stvarnosti. Ko se pritožujemo, da je kakšna stvar dolgočasna, to v resnici pomeni, da nas ta stvar dolgočasi. Ko kritiziramo, da je kaj žaljivo, to v resnici pomeni, da smo zaradi tega užaljeni. Če razumemo, da obstaja nekaj, kar je dolgočasno ali žaljivo, potem se zdi neizogibno, da moramo biti zdolgočaseni ali užaljeni. Toda če vidimo, da je občutek dolgočasja ali užaljenosti pogojen ne le s samo izkušnjo, ampak tudi z našim odgovorom nanjo, potem nam postane jasno, da sami ustvarjamo občutke, ki smo jih izbrali, čeprav nam tega ni treba.

Um, ki se hitro zdolgočasi je običajno tisti, ki je ali zasvojen z dražljaji ali preveč robat, da bi cenil prefinjene podrobnosti predmeta, ki ga izkuša. Um, ki je hitro užaljen, je tisti, ki je navezan na ideje, kaj je prav in kaj narobe. Modri ljudje si prizadevajo odpraviti te pomanjkljivosti.

- adžan Jayasaro

Buddha je nekoč dejal, da so lahko menihi, kot sadje, razdeljeni v štiri kategorije:

Gnili od zunaj in gnili od znotraj.
Gnili od zunaj in zreli od znotraj.
Zreli od zunaj in gnili od znotraj.
Zreli od zunaj in zreli od znotraj.

To učenje nas opominja, da ne smemo takoj domnevati, da ima menih čist um, če je njegova zunanja podoba navdihujoča. Morda ga ima, lahko pa le deluje na način, za katerega upa, da mu prinese korist pri laičnih budistih. Podobno ne smemo imeti za samoumevno, da ima menih, čigar zunanja podoba nas ne navdihuje, nečist um. Morebiti ga ima, toda če ne prelamlja nobene od njegovih zaobljub, so lahko njegove neprivlačne osebne navade in obnašanje le rezultat njegove kamme. Buddha je dejal, da se lahko šele po daljšem opazovanju odločimo, ali menihova dejanja in govor kažejo na pohlep, sovraštvo ali nevednost in ali mu je modro zaupati.

- adžan Jayasaro

Pred mnogimi leti še preden sem postal menih, sem nekaj časa živel v koči s travnato streho na indijski plaži. Nekega dne je z bližnjega drevesa padel kokos. Zelo sem si želel jesti njegovo meso in piti njegovo mleko. Na žalost pa nisem imel niti mačete niti drugega orodja, da bi ga odprl. Bolj kot sem mislil na vsebino kokosa, bolj sem postajal žejen, a sem razočaran ugotovil, da ne morem storiti ničesar. Na koncu sem moral pustiti kokos v pesku prav tam, kjer je padel. Bilo bi isto, ko bi bil tam zelen kamen.

Meso in mleko Dhamme sta dosti okusnejša in dosti bolj hranljiva kot tista iz kokosa in prodreti skozi njeno zunanjo lupino se zdi še zahtevnejše. Toda z vestno in potrpežljivo vadbo, ki sledi Buddhovi poti velikodušnosti, moralnosti in vzgoje uma lahko vsi dojamemo Buddhove besede: »Od vseh okusov na svetu je okus Dhamme najodličnejši.«

- adžan Jayasaro