Smrt

on .

Smrt

Med meditacijo o smrti ne zavračamo razmišljujočega uma, ampak ga uporabljamo na discipliniran način. Umu dovolimo, da  razmišlja o seznamu različnih tem, eno za drugo. Tu je predmet meditacije povezan tok usmerjenih misli. Meditacijo začnemo z bolj splošnim razmišljanjem in se potem osredotočimo na sebe. Ko resnica o smrti velja za nas, postane praksa globoka. Skoznjo pridobimo nov trezen pogled na naše osebne drame, da lahko opustimo motnje in zavlačevanje. Dojamemo: »Smrt prihaja k meni, v to življenje in temu ni mogoče ubežati.«

Tu je nekaj splošnih tem, s katerimi začnemo meditacijo:

Vsakdo mora umreti. Vsako bitje, ki je bilo kadarkoli rojeno in bo kadarkoli rojeno, je umro ali bo umrlo.

Človeško telo je krhko; obstaja tako veliko vzrokov smrti.

Smrt lahko pride pri katerikoli starosti, ob vsakem času, vsak trenutek.

Ko se osredotočimo na sebe:

Moja življenjska doba se z vsakim vdihom krajša.

Smrt prihaja k meni. Brez dvoma.

Ko pride smrt, mi nič od moje lastnine ali dosežkov ne bo moglo pomagati.

Ko pride smrt, mi moji ljubljeni ne bodo mogli pomagati.

Ko pride smrt, mi lahko pomaga le dhamma.

- adžan Džajasaro

Petdesetdolarski bankovec

on .

Maja 1977 sem ravno prečkal prelaz Khyber med Pakistanom in Afganistanom, stal ob robu ceste in poskušal štopati do Kabula, ko je ustavil taksi. Na zadnjem sedežu je sedel lepo oblečen zahodni par. Po njihovih laseh spetih v rep sem uganil, da so privrženci Hare Krišne. Vstopi, sta rekla s toplim nasmehom in vstopil sem.

Rekla sta, da sta poslovneža iz San Francisca. V Peshawarju sta nakupovala rokodelske izdelke in sta se vračala v njuno bazo v hotelu Hilton v Kabulu. Mislim, da sem bil za njiju eksotična pojava, tako kot sta bila onadva zame, a smo vseeno skoraj neprekinjeno klepetali na dolgi poti. Ko smo prispeli do predmestja Kabula, smo bili dobri prijatelji. Njima se je moje življenje zdelo nepredstavljivo asketsko, in ko smo se poslovili, je eden od njiju vztrajal, da sprejmem majhno darilo. To je bil petdesetdolarski bankovec – zame zaklad v tistem času.

Ko se je taksi odpeljal, sem se zaobljubil. Če bom ta dan srečal popotnika, ki bo ta denar potreboval bolj kot jaz, mu ga bom dal. Usedel sem se v čajnico in v nekaj minutah je vstopil mlad Anglež. Izgledal je zaskrbljen in obnemogel. Ko sem ga vprašal, če je v redu, mi je povedal, da so mu ravnokar ukradli ves denar in vse premoženje. Brez obžalovanja sem mu dal bankovec.

Vsi smo naredili stvari, na katere smo ponosni. Spomin nanje in čustva, ki jih sprožajo, lahko postanejo močna meditacijska tehnika. Buda je rekel, da spomin na lastno radodarnost umu prinaša veselje. Veselje vodi do zamaknjenosti, zamaknjenost pa do globoke telesne sprostitve in mentalne blaženosti. Blaženost vodi v samādhi, ki oblikuje temelje, da lahko vidimo stvari v njihovem resničnem življenju. Čudovito je videti, kako lahko vsako dejanje dobrote prispeva k Buddhovi poti prakse.

- adžan Džajasaro

Novice

(C) SloTheravada, 2022