»Prosim povej mi, kaj lahko naredim, da se odkupim«

 

Ljudje, ki niso vredni zaupanja, se skrivajo pred svojimi lažmi stopenjsko.
»To je absolutno neresnično. Užaljen sem, da lahko tako misliš o meni.
»Ni res. Kolikokrat moram to ponoviti?«
»Da, res, a le do neke mere.«
»Žal mi je reči, da je res, a to nič ne pove o tem, kdo sem v resnici.«
Potuhnjen um se lahko domisli sto načinov, na katere bolj pozitivno prikaže svoje obnašanje.
»Le enkrat se je zgodilo. Enkrat samkrat.«
»Skoraj nikoli nisem tega naredil. Zelo redko.«
»Sem samo človek.«
»Vsakdo bi bil v skušnjavah v mojem položaju.«
»V bistvu sem to naredil dosti manjkrat kot veliko drugih ljudi.«
»Toliko dobrih stvari sem naredil. Zakaj nihče ne govori o njih?«
»Pravzaprav to ni nič v primerjavi z dobrimi stvarmi, ki sem jih naredil.«
»Čas je, da se premaknemo naprej.«
Pošteni ljudje prevzamejo odgovornost za svoja dejanja. Brez pomisleka se opravičijo zaradi škode, ki so jo povzročili. Rečejo: »Prosim povej mi, kaj lahko naredim, da se odkupim.«

-adžan Džajasaro

(C) SloTheravada, 2023