Modrost adžana Džajasara

Prodniki

Sinoči sem sanjal. V sanjah sem razmišljal: »Jutri bomo odšli zgodaj in večino dneva hodili v gorah. Ko bom imel končno čas, da napišem torkovo učenje, bo a Kitajskem že pozna noč. Kaj, če nekaj napišem zdaj.« V tem trenutku se je v mojem umu pojavil dhamma razmislek, ki mi je zelo ugajal. Nasmehnil sem se z zadovoljstvom.

Potem sem se zbudil. Pogledal sem skozi okno v jasno gorsko nebo, polno zvezd. Spomin na sanje se je zelo jasno pojavil v mojem umu. Spomnil sem se skrbi, da objavim svoje učenje, in potem sem dojel: nisem se mogel spomniti samega učenja. Zahihital sem se.

Potem sem pomislil: »No, ni slabo, če začneš dan s hihitanjem. Prvič, mislim, v 64 letih. Zakaj ne napišem, kaj se je ravnokar zgodilo?« In tako sem storil.

Potem sem mislil: «A to vendar ni učenje, a ne?« Nato sem se spomnil, kako sem govoril skupini mladih menihov: »V samostanu se vaše želje, pogledi in mnenja, vaša domišljavost vedno znova krešejo s tistimi vaših tovarišev menihov. Morda ni ravno spokojno, a to ni slaba star. Tako kot kamni ob urnem gorskem potočku. S časom se obrusijo v lepe gladke prodnike. Sedaj ste kot razbrazdane skale. Stremite k prodnikom.«

Potem sem pomislil, »to bo dovolj«.

-adžan Džajasaro

Hvala in graja

Ko mislimo na napake, ki smo jih naredili v preteklosti, na nespameten način, iz sebe delamo hudobneža. Mislimo: »Tako slab sem bil. Tako slab sem.« Rezultat je slaba vest. Slaba vest je razlog za trpljenje. Vodi nas naokrog v krogih. Je brez namere. Ko z modrostjo razmišljamo o napakah, ki smo jih naredili v preteklosti, mislimo: »To je bilo zelo slabo. Napačno in neumno je bilo, da sem to naredil.» Rezultat je sram. Sram je mentalni faktor, ki vodi do svobode pred trpljenjem. Spodbuja nas, da opustimo vzroke naših napak. Ima namero.

Ko mislimo na uspehe, ki smo jih dosegli v preteklosti, na nespameten način, mislimo: »Tako dober sem bil. Tako dober sem.« Rezultat je ponos, domišljavost in nehvaležnost. Bolj kot smo uspešni, močnejši je občutek jaza, bolj smo občutljivi na hvalo in grajo.

Ko z modrostjo razmišljamo o uspehih, ki smo jih dosegli v preteklosti, mislimo: »To je bilo zelo dobro. Ustvarjena je bila dobrota.« Rezultat je veselje v dhammi in hvaležnost našim učiteljem. Bolj kot smo uspešni, manj imamo občutka jaza in vse lažje krmarimo v svetu hvale in graje.

-adžan Džajasaro

Seznam nečistosti

Nečistost imenujemo mentalno stanje, ki zamegli in zamaže um in prepreči, da bi se v njem uveljavile dobre lastnosti. Spisek nečistosti, ki ga najdemo v Govorih, nam nudi seznam, s katerim lahko meditanti ovrednotijo njihovo rast v dhammi. Če se na splošno zdi, da te lastnosti v našem življenju pojemajo, lahko zaključimo, da smo na pravi poti. Če pa po drugi strani naraščajo, je čas, da razmislimo o določenih zdravilih. Kakor dolgo nečistosti ostajajo, je za um tako težko sprejemati dhammo, kakor je stari, umazani popackani cunji težko vpijati svežo barvo. Eden od razširjenih seznamov je 16 Vpakkiles (MN 7):

Abhijjhavisamalobha: pohlep, nemoralna lakomnost

Byāpāda: sovraštvo, zlonamernost

Kodha: jeza

Upanāha: gojiti zamero, hudobija

Makkha: blatiti druge, jih omalovaževati, poniževati

Palāsa: se povzdigovati, promovirati kot enak svojim nadrejenim

Issā: ljubosumje

Macchariya: škrtost, posesivnost

Māyā: zavajanje, zahrbtnost

Sātheyya: bahanje z namenom, da si ustvarimo dober sloves

Thamba: trmoglavost, neprilagodljivost

Sārambha: prepirljivost, tekmovalnost

Māna: domišljavost

Atimāna: prevzetnost

Mada: nečimrnost, predajanje užitkom

Pamāda: malomarnost, brezbrižnost

Če berete ta seznam in si govorite »da, da, da, da, …« in vam to jemlje pogum, potem prenehajte. Globoko vdahnite. Nobena od teh nečistosti ni trajna. Nobena od njih niste vi. Iskreno sledite Buddhovim učenjem in vsaka od njih bo zbledela.

-adžan Džajasaro

Dober človek

Kje na svetu lahko najdemo dobrega človeka? Na koncu, ta sploh ne obstaja. Kar pa brez dvoma obstaja so trenutki dobrote – dejanja, besede in tok misli, ki jih motivirajo koristna mentalna stanja. Potem morda lahko rečemo, da je dober človek tisti, ki stalno in zanesljivo izraža dobroto skozi telo, govor in um. Ni se nam treba truditi, da smo dobri ljudje, ali se počutiti sabo, ker nismo tako dober človek, kot bi želeli biti ali mislimo, da bi morali biti. Potrebno se je enostavno potruditi izražati dobroto tolikokrat na dan, kot le moremo. Nato najti veselje v tem. Na ta način častimo trojni dragulj, kjerkoli smo in kakršnokoli nalogo izvajamo.

-adžan Džajasaro

Pot do resnice

Moreče je, ko se počutimo brez moči in brez izbire. Če pa imamo preveč izbire, nas to lahko ohromi. Ko imamo veliko možnosti, se lahko zaradi strahu, da bi izbrali napačno ali ne bi izbrali absolutno

najboljše možnosti, na koncu sploh ne odločimo.

V današnjih časih je tako veliko budističnih učenj in tradicij, med katerimi lahko izbiramo. Čudovito je, da imamo v modernem svetu tako lahek dostop do dhamme. A ta lahek dostop prinaša s sabo svoje nevarnosti. Če lahko z dotikom zaslona vklopimo ali izklopimo dhammo, lahko izgubimo občutek za njeno dragocenost. Lahko postane le še ena stvar, ki smo jo gledali danes, sprejeli tisti trenutek, a se je potem hitro potopila pod vse ostale stvari. Raje kot da bi izkoristili tehnologijo, ki jo moramo podpirati in izzivati in omogočiti v naši praksi, tvegamo, da bomo postali uporabniki dhamme, zbiratelji visoko kakovostnih priponk in povezav.

Dhamma nas izziva, da učenje preizkusimo z lastno izkušnjo, z iskrenostjo in stanim, potrpežljivim trudom. Ne glede na to, na kakšen način sprejemamo dhammo, ne pozabimo, da je vedno njen namen voditi nas naprej na naši poti do resnice.

-adžan Džajasaro

Vzajemnost

Adžan Ča je svoje učence pogosto učil: »Če skrbite za vaša vodila, bodo vaša vodila skrbela za vas.« Buddha je učil, da bodo čuteča bitja čutila metto do vas, če boste vzgajali metto do vseh čutečih bitij.

V sutti je rečeno, da tistega, z dobro razvito metto, ljubijo tako ljudje kot ne-ljudje.

Ob drugi priliki je Buddha rekel:

Dhamma have rakkhati dhammacāriṃ

Dhamma ščiti tiste, ki prakticirajo dhammo.

To so tako preproste temeljne trditve. Naučil sem se jih na začetku mojega meniškega življenja in vanje nisem nikdar dvomil. Starejši kot sem, globlje se zdijo. Naj bodo zatočišče tudi vsem mojim bralcem.

-adžan Džajasaro

Dolgočasje

Neka ženska mi je nedavno povedala, da skuša spodbujati svojega sina, da bi meditiral. Fant se pritožuje, da je dolgočasno. Pove mu, da je dolgočasno samo zato, ker mu pade pozornost; če bo vztrajal, bo dolgočasje izginilo. Sin ni prepričan. Nerad dela nekaj, česar si ne želi.

Ko sem svetoval tej materi, sem rekel, da bo sin vedno občasno moral delati stvari, ki mu niso zanimive, ne glede na to, za katero kariero si bo prizadeval. Če bo njegova običajna reakcija dolgčas in

izguba vse motivacije, ne bo nikoli dosegel doslednosti truda, ki je potrebna, da bi uspel. Dolgočasje je neprijetno mentalno stanje, ki bo spodkopalo celo njegovo življenje. Predlagal sem, da svojega sina

vpraša, če se je sprijaznil s tem, da bo dolgčas del njegovega življenja do dneva, ko bo umrl. Rekel sem ji, naj mu pove, da nas budistična meditacija usposobi za opazovanje v realnem času, kako se

dolgočasje pojavi, kako je del odgovora našega uma na situacije bolj kot del samih situacij, in kako lahko svoj um popolnoma osvobodimo dolgočasja.

Na kratko: če se dolgočasite, ne prenehajte. Poglejte dolgočasje.

-adžan Džajasaro

Dvom in negotovost

Pri večini univerzitetnih testov lahko študentje zaupajo, da imajo vsa vprašanja na izpitnem listu odgovore in da imajo (če so snov dobro predelali), vse znanje, ki je potrebno, da nanje odgovorijo. Zunaj učilnice ne moremo biti gotovi, da so vprašanja, ki so pred nami, utemeljena. Lahko so napačno oblikovana. Vsakdanja vprašanja lahko prikrivajo bolj pomembne zadeve. Lahko sploh nimajo odgovora. Morda nimamo znanja, ki je potrebno, da bi nanje odgovorili. Naše znanje je lahko napačno ali nepopolno.

Dvom in negotovost nas ne smeta težiti. To nista sovražnika, ki ju je potrebno uničiti. To sta mentalni stanji, ki ju je potrebno prepoznati in vključiti v naš premislek. Nuja, da bi bili sigurni je večja ovira kot nesigurnost sama. Zrel odnos do dvoma je bistveni vidik resnične ponižnosti.

-adžan Džajasaro

60 000 let

Ob neki priliki je Buddha povedal, kako je Araka, učitelj iz daljne preteklosti, vzbujal občutek nuje v svojih učencih. »Araka je to naredil«, je rekel, »s pomočjo več vzpodbudnih prispodob:

Kot bo kapljica rose na konici trave hitro izginila ob sončnem vzhodu, ravno tako je človeško življenje kot kapljica rose.

Kot pada dež v debelih kapljah in mehurčki, ki nastajajo na vodi, naglo izginjajo, ravno tako je človeško življenje kot tak mehurček vode.

Kot bo črta, ki jo s palico narišemo na vodno gladino, hitro izginila, ravno tako je človeško življenje kot s palico narisana črta na vodni gladini.

Kot se gorski potoček, ki hitro teče in s sabo nosi veliko naplavine, ne bo ustavil niti za delček trenutka, ampak bo hitel vedno naprej in se vrtinčil, ravno tako je človeško življenje kot gorski potoček.

Kot lahko močan mož zbere pljunek sline na koncu svojega jezika in jo z lahkoto izpljune, ravno tako je človeško življenje kot pljunek sline.

Kot se bo kos mesa, če ga vržemo na železno ponev, ki jo cel dan segrevamo, hitro osmodil, ravno tako je človeško življenje kot ta kos mesa.

Kot krava, ki jo peljejo za zakol in jo vsak gib njenih okončin vodi bližje smrti, ravno tako je človeško življenje kot krava, obsojena na zakol.«

Ko je naštel vse Arakove prispodobe, je Buddha dodal osupljivo novico: »Toda v tistem času, menihi, je človeško življenje trajalo 60 000 let.«

-adžan Džajasaro

Opustiti nečistosti brez obžalovanja

Da bi lahko opustili nečistosti, jih moramo videti, ne da bi si jih lastili ali bi se z njimi poistovetili. Nečistosti v našem umu razkrijemo na najboljši način tako, da se trudimo obdržati pozornost na koristna mentalna stanja, ki jim direktno nasprotujejo.

Nič ne razkrije naše odvisnosti od nesmiselne mentalne aktivnosti tako jasno kot trud ohraniti pozornost na dih.

Nič ne razkrije naše odvisnosti od telesa in njegovih užitkov tako jasno kot razmišljanje o neprivlačnih značilnostih telesa (asubha).

Nič ne razkrije naše odvisnosti od godrnjanja in užaljenosti in splošne negativnosti tako jasno kot mettā meditacija.

Nič ne razkrije naše samovšečnosti in malomarnosti tako jasno kot meditacija na smrt.

Zaslepljen um je nagnjen k temu, da nečistostim obrne hrbet ali jih poskuša opravičiti ali celo trdi, da so dobre stvari. Meditatorji si bolj kot tolažbe želijo resnice. Svoj um podvržejo urjenju, ki izpostavi nečistosti kot minljive, pogojene pojave, ki blatijo um. Brez obžalovanja te nečistosti spretno opustijo.

-adžan Džajasaro

Globlje potrebe

V govorih velikih učiteljev tajske gozdne tradicije so pogosto podobe iz borilnih veščin. Nečistosti opisujejo kot zagrizene sovražnike, krute, premetene in brezvestne. Meditator jih mora ubiti ali vsaj, če uporabimo boksarsko prispodobo, boksniti ven iz ringa. Ta način govora o praksi je razumljiv, glede na to, da so bili poslušalci večinoma menihi v najboljših letih življenja. Za mlade moške je duhovni bojevnik močna podoba. Nekaj let sem bil eden od teh mladih mož in sem bil temu primerno navdihnjen.

Vendar pa se je z leti moj pogled na nečistosti nekoliko spremenil. Sedaj vidim pomen raziskovanja načinov, na katere najbolj trdovratne nečistosti zapolnijo nekatere globlje potrebe znotraj nas. Če smo vpleteni v vojno, je to državljanska vojna in so naši bližnji na obeh straneh.

Moramo prepoznati, katera je ta potreba, ki jo nečistost navidezno izpolnjuje. Kako lahko to potrebo opustimo, obidemo ali zamenjamo? Te vrste raziskovanje ne zamenja prakse samādhija, jo pa dopolnjuje.

-adžan Džajasaro

Prijaznost in dobrohotnost

Buddha je menil, da so vrline kataňňū in katavedī kazalci dobrega in plemenitega uma.

Kataňňū pomeni, da nikoli ne pozabimo in ne zmanjšujemo pomena dejanjem prijaznosti in dobrohotnosti, od katerih smo imeli koristi, ne glede na to, kako majhna so bila. Pomeni resnično ceniti pomen teh dejanj. Vključuje razmišljanje o ogromnem številu dobrih in prijaznih dejanj, ki se vsak dan zgodijo v svetu in kažejo pot onkraj grozot.

Katavedī pomeni prizadevanje, da bi častili dejanja prijaznosti in dobrohotnosti, posebej tista, od katerih smo imeli direktno korist. To naredimo tako, da ne jemljemo stvari, ki smo jih dobili, za same po sebi umevne, ampak imamo do njih najprimernejši odnos. To vključuje izražanje spoštovanja našim dobrotnikom z besedami, ko je to primerno, a najpomembneje z našimi dejanji. Pomeni, da najbolje uporabimo vse, kar smo dobili, zato da delamo dobro v svojem življenju. Pomeni, da ohranjamo in z naše strani oblikujemo principe prijaznosti in dobrohotnosti.

-adžan Džajasaro

Dvom v avtoriteto

Ko sem odrastel, sem se navzel idej o tem, da razmišljam s svojo glavo in dvomim v avtoriteto. Domneval sem, da so avtoritete, o katerih je potrebno neprestano dvomiti, v politiki, ekonomiji, veri, umetnosti. Ko pa sem odkril budizem, sem spoznal, da je še ena močna avtoriteta, v veliko aspektih najmočnejša od vseh. Naučil sem se, kako so naša življenja najbolj zatirana in osiromašena zaradi nečistosti v našem lastnem umu.

V vsaki deželi sveta se brez dvomov, suženjsko sledi veliko notranjim diktatorjem. Ti vključujejo Pohlep, Odpor in Prepričanje. Predanost tem diktatorjem presega vse politične meje in socialne razrede.

Še najstnik budist sem sprejel prepričanje, ki je z mano do današnjega dne. Le z vključitvijo Buddhove poti do modrosti, sočutja in notranje svobode, bo kakršenkoli trud, da bi izboljšali kakovost življenja bitij v svetu, dosegel stalen, trajni rezultat.

-adžan Džajasaro

Bodite potrpežljivi

Včasih se zdi, da praksa dhamme naredi življenje mračnejše in težje, namesto da bi bilo jasneje in lažje. Če je tako, je to opozorilo, da ste se izgubili na poti. Vašo prakso je ugrabilo poželenje dobiti, biti, postati. Čas je za spremembo stališča. Čas je, da prizadevanje opustiti vse, kar vas omejuje, očisti egocentrične težnje.

A tu je še druga tema. To je naraščajoča tema, ki obkroža tiste, ki kopljejo skozi goro nečistosti. Ko kopljejo vedno globlje v svojo goro, se svetlob