Omejitve znanosti

Ko nekdo reče, da ne verjame v religiozna učenja, se to po navadi sliši (in tako sami sebe tudi vidijo) kot razumno in racionalno. Ker so se odločili živeti svoje življenje na temeljih znanstvenih načel, posledično ne verjamejo v to stvar. Samo dejstva in objektivni dokaz so dovolj dobri zanje. Nikomur se ne pustijo vleči za nos. Običajno pa spregledamo, da je v večini primerov nezaupanje v eno stvar odvisno od neprepoznanega zaupanja v nekaj drugega. In ta druga stvar je lahko ravno tako nepodprta z dokazi kot prepričanje, ki ga zavračamo.

Tu je citat enega mojih najljubših avtorjev B. Alana Wallacea: …ker znanstveniki niso pojasnili, kaj je sprožilo veliki pok, kako se je življenje začelo, izvor zavesti v vesolju ali izvor zavesti v plodu, je narobe, da predpostavljajo, da so osnova za te pojave izključno fizični vzroki. Kljub temu pa veliko znanstvenikov rutinsko predpostavlja, da mora biti fizična razlaga za vse v naravi. S tem spajajo metafizične špekulacije z znanstvenim znanjem.

- adžan Džajasaro