(DN 16) Mahāparinibbānasutta - Poslednji dnevi Buddhe

Prvo poglavje

1. Kralj Ajātasattu

Tako sem slišal.

Nekoč je Blaženi bival blizu Rājagaha, na hribu imenovanem Jastrebov vrh.       

V tem času je magadhanski kralj Ajātasattu, sin kraljice Videhi, hotel napasti Vadžije. Rekel je: “Jaz bom uničil te Vadžije, ki so tako uspešni, ki so tako mogočni, jaz bom uničil Vadžije, jaz bom Vadžije pognal v propad in uničenje”.

Magadhanski kralj Ajātasattu, sin kraljice Videhi, je nagovoril magadhanskega prvega ministra, brahmina Vassakāra:

“Pojdi, brahmin, pojdi k Blaženemu in ko se v mojem imenu pokloniš k nogam Blaženega in ga vprašaš, če je prost neugodja, prost bolezni, dobrega zdravja in udobno živi, mu reci: ‘Magadhanski kralj Ajātasattu, sin kraljice Videhi, čaščenja vreden gospod, v čaščenju s svojo glavo ob nogah Blaženega sprašuje, ali ste prosti neugodja, prosti bolezni, dobrega zdravja in živite udobno.’

In reci: ‘Magadhanski kralj Ajātasattu, sin kraljice Videhi, čaščenja vreden gospod, hoče napasti Vadžije. On pravi: “Jaz bom uničil te Vadžije, ki so tako uspešni, ki so tako mogočni, jaz bom uničil Vadžije, jaz bom Vadžije pognal v propad in uničenje.” To, kar ti reče Blaženi, si dobro zapomni in me s tem seznani, ker Osvobojeni[1] ne govorijo napačno.”

“V redu, dragi gospod,” je magadhanski prvi minister, brahmin Vassakāra, odgovoril magadhanskem kralju Ajātasattu, sinu kraljice Videhi. Pripravljeno je bilo mnogo imenitnih in veličastnih kočij, ki jih je zapregel in odšel s temi imenitnimi in veličastni kočijami iz Rājagaha. Ko se je s kočijami približal Jastrebovemu vrhu tako daleč, kot je lahko, je sestopil in se peš odpravil do Blaženega. Ko se mu je približal je z Blaženim izmenjal pozdrave in vljudne besede, ter sedel na stran. Tam je magadhanski prvi minister, brahmin Vassakāra, rekel Blaženemu:

“Magadhanski kralj Ajātasattu, sin kraljice Videhi, dragi Gotama, časti s svojo glavo ob nogah dragega Gotamo in ga sprašuje ali ste prosti neugodja, prosti bolezni, dobrega zdravja in živite udobno.

Magadhanski kralj Ajātasattu, sin kraljice Videhi, dragi Gotama, hoče napasti Vadžije. On pravi: ‘Jaz bom uničil te Vadžije, ki so tako uspešni, ki so tako mogočni, jaz bom uničil Vadžije, jaz bom Vadžije pognal v propad in uničenje’”.

2. Sedem stvari, ki preprečujejo propad Vadžijev

Ta čas je častiti Ānanda stal za Blaženim in ga hladil s pahljačo. In Blaženi je nagovoril častitega Ānando[2]:

1) “Ali si slišal, Ānanda: ‘Vadžiji se redno in pogosto zbirajo?’” “Slišal sem to, častiti gospod: ‘Vadžiji se zbirajo redno in pogosto.’” “Tako dolgo, Ānanda, dokler se bodo Vadžiji zbirali redno in pogosto, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne pa propad.

2) Ali si slišal, Ānanda: ‘Vadžiji se zbirajo v harmoniji, rastejo v harmoniji in opravljajo svoje zadolžitve v harmoniji?’” “Slišal sem to, častiti gospod, da se Vadžiji zbirajo v harmoniji, rastejo v harmoniji in opravljajo svoje zadolžitve v harmoniji.” “Tako dolgo, Ānanda, dokler se bodo Vadžiji zbirali v harmoniji, rasli v harmoniji in opravljali svoje zadolžitve v harmoniji, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne pa propad.

3) Ali si slišal, Ānanda: ‘Vadžiji ne uvedejo novih zakonov, ki niso bili uvedeni ali odpravijo stare zakone, ki so bili uvedeni in nadaljujejo s takimi zakoni, kot so bili sprejeti v starodavni vadžijski ustavi?’” “Slišal sem to, častiti gospod: ‘Vadžiji ne uvedejo novih zakonov, ki niso bili uvedeni ali odpravijo stare zakone, ki so bili uvedeni in nadaljujejo s takimi zakoni, kot so bili sprejeti v starodavni vadžijski ustavi.’” “Tako dolgo, Ānanda, dokler Vadžiji ne uvedejo novih zakonov, ki niso bili uvedeni ali odpravijo stare zakone, ki so bili uvedeni in nadaljujejo s takimi zakoni, kot so bili sprejeti v starodavni vadžijski ustavi, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne pa propad.

4) Ali si slišal, Ānanda: ‘Vadžiji spoštujejo starešine Vadžijev, jih upoštevajo, častijo, obožujejo in mislijo, da jih je vredno poslušati?’” “Slišal sem to, častiti gospod: ‘Vadžiji spoštujejo starešine Vadžijev, jih upoštevajo, častijo, obožujejo in mislijo, da jih je vredno poslušati.’” “Tako dolgo, Ānanda, dokler bodo Vadžiji spoštovali starešine Vadžijev, jih upoštevali, častili, oboževali in mislili, da jih je vredno poslušati, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne pa propad.

5) Ali si slišal, Ānanda: ‘Vadžiji ne priganjajo in silijo svojih žensk in deklic, da prebivajo z njimi proti njihovi volji?’” “Slišal sem to, častiti gospod: ‘Vadžiji ne priganjajo in silijo svojih žensk in deklic, da prebivajo z njimi proti njihovi volji.’” “Tako dolgo, Ānanda, dokler Vadžiji ne priganjajo in silijo svojih žensk in deklic, da prebivajo z njimi proti njihovi volji, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne pa propad.

6) Ali si slišal, Ānanda: ‘Vadžiji spoštujejo vadžijska svetišča, tako v svojih mestih, kakor izven mest, upoštevajo, častijo in jih obožujejo in ne dovolijo, da bi daritve krepostnih, ki so bile predhodno darovane, predhodno namenjene svetiščem, bile zapostavljene?’” “Slišal sem to, častiti gospod: ‘Vadžiji spoštujejo vadžijska svetišča, tako v svojih mestih, kakor izven mest, upoštevajo, častijo in jih obožujejo in ne dovolijo, da bi daritve krepostnih, ki so bile predhodno darovane, predhodno namenjene svetiščem, bile zapostavljene.” “Tako dolgo, Ānanda, dokler bodo Vadžiji spoštovali vadžijska svetišča, tako v svojih mestih, kakor izven mest, upoštevali, častili in jih oboževali in ne dovolili, da bi daritve krepostnih, ki so bile predhodno darovane, predhodno namenjene svetiščem, bile zapostavljene, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne pa propad.

7) Ali si slišal, Ānanda: ‘Vadžiji so napravili dobre sporazume z ozirom na zakonsko zaščito, varnost in čuvanje spoštovanja vrednih bitij. Tako lahko spoštovanja vredna bitja v bodoče vstopijo v to področje, in ko so vstopila, lahko spoštovanja vredna bitja udobno živijo v tem področju?” “Slišal sem to, častiti gospod: ‘Vadžiji so napravili dobre sporazume z ozirom na zakonsko zaščito, varnost in čuvanje spoštovanja vrednih bitij. Tako lahko spoštovanja vredna bitja v bodoče vstopijo v to področje, in ko so vstopila, lahko spoštovanja vredna bitja udobno živijo v tem področju.” “Tako dolgo, Ānanda, dokler bodo Vadžiji napravili dobre sporazume z ozirom na zakonsko zaščito, varnost in čuvanje spoštovanja vrednih bitij, tako da lahko spoštovanja vredna bitja v bodoče vstopijo v to področje, in ko so vstopila, lahko spoštovanja vredna bitja udobno živijo v tem področju, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne pa propad.

Potem je Blaženi nagovoril magadhanskega prvega ministra, brahmina Vassakāra, rekoč: “Nekoč, brahmin, sem živel blizu Vesālīja, zraven svetišča Sārandada in tam sem učil Vadžije teh sedem stvari, ki preprečijo propad. Tako dolgo, brahmin, dokler Vadžiji vzdržujejo teh sedem stvari, ki preprečujejo propad in se Vadžiji strinjajo s temi sedmimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za Vadžije gotovo pričakuje rast, Ānanda, ne pa propad.”

Ko je bilo to povedano, je magadhanski prvi minister, brahmin Vassakāra, nagovoril Blaženega rekoč: “Če bi bili Vadžiji, dragi Gotama, obdarjeni le z eno ali pa drugo od teh sedmih stvari, ki preprečujejo propadi, se gotovo pričakuje rast, ne pa propad, kaj pa reči o tem, da imajo sedem stvari, ki preprečujejo propad? Vadžiji ne morejo biti premagani, dragi Gotama, od magadhanskega kralja Ajātasattuja, sina kraljice Videhi, z vojno, ampak le skozi diplomacijo ali skozi razdor zavezništva. In sedaj, dragi Gotama, bomo odšli, ker imamo mnogo dolžnosti in ker je mnogo tega, kar mora biti narejeno.”

“Sedaj je čas, brahmin, da greš po svojih opravkih.” Ko je magadhanski prvi minister, brahmin Vassakāra, z velikim veseljem in hvaležno sprejel te besede Blaženega je vstal iz svojega sedeža in odšel.

3. Sedem stvari, ki preprečujejo propad v skupnosti (1–7)

Potem je Blaženi, ne dolgo zatem, ko je magadhanski prvi minister, brahmin Vassakāra odšel, nagovoril častitega Ānando: “Pojdi, Ānanda in zberi v sprejemni dvorani vse menihe, ki živijo v naselbinah okoli Rājagaha.”

“V redu, častiti gospod,” je rekel častiti Ānanda. Nato je v sprejemni dvorani zbral vse menihe, ki so živeli v naselbinah okoli Rājagaha, se približal Blaženemu in ko je počastil Blaženega, ostal stoječ ob strani.

Medtem ko je stal ob strani, je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Skupnost menihov se je zbrala, častiti gospod, sedaj je čas, Blaženi, da narediš to, kar si nameraval.”

Blaženi je vstal s svojega sedeža in vstopil v sprejemno dvorano in sedel na pripravljen sedež. Sede je Blaženi nagovoril menihe:

“Učil vas bom sedmih stvari, ki preprečujejo propad. Poslušajte in dobro naravnajte svoj um.” “V redu, častiti gospod,” so odvrnili ti menihi Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Tako dolgo, menihi, dokler se bodo menihi redno in pogosto zbirali, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

2) Tako dolgo, menihi, dokler se menihi zbirajo v harmoniji, rastejo v harmoniji in opravljajo svoje zadolžitve v skupnosti v harmoniji, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

3) Tako dolgo, menihi, dokler menihi ne postavljajo novih zakonov, ki niso bili uvedeni, ali odpravijo stare zakone, ki so bili uvedeni in nadaljujejo s takimi zakoni, kot so bili sprejeti, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

4) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi spoštovali starejše menihe, te z dolgotrajnim redovništvom, ki so že dolgo menihi, so očetje skupnosti, vodje skupnosti, jih upoštevajo, častijo, spoštujejo in mislijo, da jih je vredno poslušati, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

5) Tako dolgo, menihi, dokler menihi ne bodo prišli pod vpliv hrepenenja po ponovnem obstoju, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

6) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi imeli željo po bivanju v gozdu, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

7) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi individualno skrbeli za poti pozornosti, tako da v prihodnosti, njihovi bratje v celibatu, ki so lepega obnašanja, lahko pridejo do njih in ko ti pridejo do svojih bratov v celibatu, ki so lepega obnašanja, lahko udobno živijo, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vzdrževali teh sedmih stvari, ki preprečujejo propad in se bodo menihi strinjali s temi sedmimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

4. Naslednjih sedem stvari, ki preprečujejo propad v skupnosti (8–14)

Učil vas bom o naslednjih sedmih stvareh, ki preprečujejo propad. Prisluhnite, dobro naravnajte svoj um in jaz bom govoril.”

“V redu, častiti gospod,” so odvrnili ti menihi Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Tako dolgo, menihi, dokler se menihi ne vdajajo užitku dela, se navdušujejo za delo in niso navezani na delo, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

2) Tako dolgo, menihi, dokler se menihi ne vdajajo užitku govora, se navdušujejo za govor in niso navezani na govor, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

3) Tako dolgo, menihi, dokler se menihi ne vdajajo užitku spanja, se navdušujejo na spanje in niso navezani na spanje, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

4) Tako dolgo, menihi, dokler se menihi ne vdajajo užitku druženja, se navdušujejo za druženje in niso navezani na druženje, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

5) Tako dolgo, menihi, dokler menihi nimajo zlih želja in niso pod vplivom zlih želja, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

6) Tako dolgo, menihi, dokler menihi nimajo zlobnih prijateljev, nimajo zlobnih družabnikov, nimajo zlobnih tovarišev, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

7) Tako dolgo, menihi, dokler menihi ne dosežejo le manjvredne ali nepopolne uresničitve, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vzdrževali teh sedem stvari, ki preprečujejo propad in se bodo menihi strinjali s temi sedmimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

5. Sedem naslednjih stvari, ki preprečujejo propad v skupnosti (15–21)

Učil vas bom o naslednjih sedmih stvareh, ki preprečujejo propad. Prisluhnite, dobro naravnajte svoj um in jaz bom govoril.”

“V redu, častiti gospod,” so odvrnili ti menihi Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi imeli vero, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

2) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi imeli občutek moralne sramežljivosti, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

3) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi imeli strah pred napačnim obnašanjem, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

4) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi učeni, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

5) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vztrajni, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

6) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi skrbeli za pozornost, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

7) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi imeli modrost, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vzdrževali teh sedem stvari, ki preprečujejo propad in se bodo menihi strinjali s temi sedmimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

6. Sedem naslednjih stvari, ki preprečujejo propad v skupnosti (22–28)

Učil vas bom o naslednjih sedmih stvareh, ki preprečujejo propad. Prisluhnite, dobro naravnajte svoj um in jaz bom govoril.

“V redu, častiti gospod,” so odvrnili ti menihi Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je pozornost, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

2) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je raziskovanje narave, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

3) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je energija, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

4) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je navdušenje, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

5) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je mir, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

6) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je zbranost, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

7) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali dejavnik popolnega prebujenja, ki je ravnodušnost, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vzdrževali teh sedem stvari, ki preprečujejo propad in se bodo menihi strinjali s temi sedmimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

7. Sedem naslednjih stvari, ki preprečujejo propad v skupnosti (29–35)

Učil vas bom o naslednjih sedmih stvareh, ki preprečujejo propad. Prisluhnite, dobro naravnajte svoj um in jaz bom govoril.”

V redu, častiti gospod,” so odvrnili ti menihi Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje nestalnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

2) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje nesebstva, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

3) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje neprivlačnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

4) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje nevarnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

5) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje odrekanja, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

6) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje razočaranosti, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

7) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi razvijali zaznavanje prenehanja, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vzdrževali teh sedem stvari, ki preprečujejo propad in se bodo menihi strinjali s temi sedmimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

8. Šest stvari, ki preprečujejo propad v skupnosti (36–41)

Učil vas bom o naslednjih šestih stvareh, ki preprečujejo propad. Prisluhnite, dobro naravnajte svoj um in jaz bom govoril.”

V redu, častiti gospod,” so odvrnili ti menihi Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi s prijateljskimi fizičnimi dejanji služili svojim bratom v celibatu tako v javnosti, kot v zasebnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

2) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi s prijateljskimi dejanji v besedi služili svojim bratom v celibatu tako v javnosti, kot v zasebnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

3) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi s prijateljskimi dejanji v mislih služili svojim bratom v celibatu tako v javnosti, kot v zasebnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

4) Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi te krepostne dosežke, prejete v skladu z učenjem - kakršnakoli količina je bila prejeta v posodo - razdelili in si delili darove s temi, ki so krepostni, z brati v celibatu, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

5) Tako dolgo, menihi, dokler so menihi oskrbljeni s tistimi krepostmi, ki so nepoškodovane, neoporečne, brezmadežne, brezhibne, ustvarjene iz svobode, hvaljene od modrih, se nanje ne oklepajo, vodijo do zbranosti in bodo menihi živeli oskrbljeni s krepostjo med svojimi brati v celibatu, ki sami posedujejo takšne kreposti, tako v javnosti kot v zasebnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

6) Tako dolgo, menihi, dokler menihi oskrbljeni s tem, kar je arijski pogled, ki vodi ven, ki vodi do dopolnitve uničenja trpljenja za tega, ki tako deluje in bo živel oskrbljen s pravilnim pogledom med temi, ki imajo sami takšen pravilni pogled, tako v javnosti, kot v zasebnosti, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

Tako dolgo, menihi, dokler bodo menihi vzdrževali teh šest stvari, ki preprečujejo propad in se bodo menihi strinjali s temi šestimi stvarmi, ki preprečujejo propad, se za menihe gotovo pričakuje rast, ne pa propad.

Tam je Blaženi, ko je živel blizu Rājagaha na hribu imenovanem Jastrebov vrh, pogosto govoril menihom o učenju, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost[3]. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po nadaljnjem obstoju, vplivov nevednosti.”

9. Zgodba o učenju pri Ambalaṭṭhiki

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Rājagaha tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Ambalaṭṭhiko.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. Nato je Blaženi skupaj z veliko skupnostjo menihov prispel k Ambalaṭṭhiki. Tam je Blaženi blizu Ambalaṭṭhike živel v kraljevem zavetišču.

Tudi tam je Blaženi, ko je živel v Ambalaṭṭhiki v kraljevem zavetišču, pogosto govoril menihom o učenju, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po nadaljnjem obstoju, vplivov nevednosti.”

10. Sāriputtino[4] levje rjovenje

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Ambalaṭṭhike tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Nāḷando.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. Potem je Blaženi skupaj z veliko skupnostjo menihov prispel k Nāḷandi. Tam je Blaženi živel blizu Nāḷande, v Pāvārikovem gozdu mangov.

Tedaj se je častiti Sāriputta približal Blaženemu in po tem, ko je počastil Blaženega, sedel na stran. Ko je sedel na strani je častiti Sāriputta rekel Blaženemu: “Jaz imam zaupanje, častiti gospod, v Blaženega na ta način, da niti v preteklosti, prihodnosti ali v sedanjosti ni najti drugega asketa ali brahmina, ki ima globlje znanje glede popolnega prebujenja, kot ga ima Blaženi.”

“Povedal si veličasten in mogočen govor, Sāriputta, jasno, dobro razumljeno, kot levje rjovenje, rekoč: ‘Jaz imam zaupanje, častiti gospod, v Blaženega na ta način, da niti v preteklosti, prihodnosti ali v sedanjosti ni najti drugega asketa ali brahmina, ki ima globlje znanje glede popolnega prebujenja, kot ga ima Blaženi.’

Toda ali si, Sāriputta, razumel te, ki so v preteklosti bili spoštovanja vredna bitja in spoznal s svojim umom um teh Blaženih? Ali so imeli ti Blaženi takšne in takšne kreposti, so ti Blaženi imeli takšne in takšne kvalitete, so ti Blaženi imeli takšno in takšno modrost, so ti Blaženi imeli takšne in takšne načine življenja, so ti Blaženi imeli takšne in takšne osvoboditve?”

“Ne, častiti gospod.”

“Ampak, Sāriputta, ali si razumel te, ki bodo v prihodnosti spoštovanja vredna bitja in spoznal s svojim umom um teh Blaženih? Ali bodo ti Blaženi imeli takšne in takšne kreposti, ti Blaženi imeli takšne in takšne kvalitete, ti Blaženi imeli takšno in takšno modrost, ti Blaženi imeli takšne in takšne načine življenja, ti Blaženi imeli takšne in takšne osvoboditve?”

“Ne, častiti gospod.”

“Toda ali si razumel mene, kdo sem v sedanjosti spoštovanja vredno bitje in spoznal s tvojim umom moj um? Ali da ima Blaženi takšne in takšne kreposti, da ima Blaženi takšne in takšne kvalitete, da ima Blaženi takšno in takšno modrost, da ima Blaženi takšen in takšen način življenja, da ima Blaženi takšno in takšno osvoboditev?”

“Ne, častiti gospod.”

“Potem, Sāriputta, glede na ta pretekla, bodoča in sedanja spoštovanja vredna bitja, ti nimaš polnega in točnega vedenja s svojim lastnim umom. Potem, kako je to, Sāriputta, da si sedaj povedal tako veličasten in mogočen govor, jasen, dobro razumljen, kot levje rjovenje, rekoč: ‘Jaz imam zaupanje, častiti gospod, v Blaženega na ta način, da niti v preteklosti, prihodnosti ali v sedanjosti ni najti drugega asketa ali brahmina, ki ima globlje znanje glede popolnega prebujenja, kot ga ima Blaženi’?”

“Jaz nimam, častiti gospod, glede teh preteklih, bodočih in sedanjih spoštovanja vrednih bitij polnega in točnega vedenja s svojim umom. Seveda razumem, da je to, kar sem rekel, v skladu z učenjem.

To je podobno kraljevemu mestu, častiti gospod, blizu meje, ki ima močne temelje, močne stene in vhode v mesto in ena vrata. In tu je stražar, moder, izurjen in inteligenten, ki brani mesto pred tistimi neznanimi in spušča notri tiste, ki so dobro poznani. Ko gre po cesti na obhod in pregleduje vse v tem mestu, ne vidi takšne razpoke v zidu ali odprtine v zidu, da tudi mačka ne bi mogla uiti. To je lahko tako, vendar ve: ‘Katerokoli večje bitje vstopi ali izstopi iz tega mesta, bo vsako sigurno vstopilo ali izstopilo skozi ta vrata.’

Podobno, častiti gospod, razumem, da je v skladu z učenjem, da kdorkoli so že bili, častiti gospod, v preteklosti spoštovanja vredna bitja, vsi Blaženi, so po opustitvi petih ovir preželi z modrostjo vse pokvarjenosti uma, ki te napravijo slaboumnega, so vzpostavili svoj um v štirih načinih zasledovanja pozornosti in po razvoju sedmih dejavnikov prebujenja so se prebudili v neprekosljivo in popolno prebujenje.

Ta, kdorkoli so že, častiti gospod, spoštovanja vredna bitja prihodnosti, vsi ti Blaženi, bodo po opustitvi petih ovir preželi z modrostjo vse pokvarjenosti uma, ki te napravijo slaboumnega in bodo vzpostavili svoj um v štirih načinih zasledovanja pozornosti in po razvoju sedmih dejavnikov prebujenja se bodo prebudili v neprekosljivo in popolno prebujenje.

In Blaženi, častiti gospod, spoštovanja vredno bitje v sedanjem času je prav tako po opustitvi sedmih ovir prežel z modrostjo vse pokvarjenosti uma, ki te napravijo slaboumnega, je vzpostavil svoj um v štirih načinih vadbe pozornosti in se po razvoju sedmih dejavnikov prebujenja prebudil v neprekosljivo in popolno prebujenje.”

Tudi tam je Blaženi, ko je živel blizu Nāḷande v Pāvārikovem gozdu mangov, pogosto govoril menihom o učenju, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vpliva čutnosti, vpliva hrepenenja po ponovnem obstoju, vpliva nevednosti.”

11. Prednosti kreposti

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Nāḷande tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Pāṭaligāmo.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. In Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov prispel k Pāṭaligāmu.

Ljudje iz Pāṭaligāma so slišali: “ Zdi se, da je Blaženi prispel v Pāṭaligāmo.” Ljudje iz Pāṭaligāma so se približali Blaženemu, ga počastili in sedli na stran. Ko so sedeli na strani, so ljudje iz Pāṭaligāma rekli Blaženemu: “Naj Blaženi privoli, častiti gospod, da prebiva v našem zavetišču.” Blaženi se je molče strinjal.

Ko so ljudje iz Pāṭaligāma razumeli privolitev Blaženega, po tem ko so vstali s svojih sedežev, so počastili in obkrožili Blaženega, ter se približali zavetišču. Ko so prispeli, so razgrnili rogoznice, tako da je bilo zavetišče prekrito z njimi, pripravili so sedeže, namestili vrč z vodo in prižgali oljno svetilko in se približali Blaženemu. Ko so ga počastili, so stopili na stran in ko so stali na strani, so ljudje iz Pāṭaligāma rekli Blaženemu:

“Zavetišče je prekrito z rogoznicami, častiti gospod, sedeži so pripravljeni, vrč z vodo je pripravljen, oljna svetilka je prižgana, sedaj je čas, častiti gospod, da naredi Blaženi to, kar je nameraval.”

Potem je Blaženi oblečen za večerni čas, ko je vzel svojo posodo in obleko, skupaj s skupnostjo menihov odšel do zavetišča, si opral svoje noge in vstopil v zavetišče. Sedel je zraven sredinskega stebra in se obrnil proti vzhodu. Skupnost menihov je po tem, ko si je umila noge, vstopila v zavetišče in sedla za Blaženega blizu zahodnega zidu in se obrnila proti vzhodu, tako da so imeli Blaženega pred seboj. Prav tako so ljudje iz Pāṭaligāma, ko so si umili svoje noge, vstopili v zavetišče, sedli pred Blaženega blizu vzhodnega zidu, se obrnili proti zahodu, tako da so imeli Blaženega pred seboj.

In Blaženi je nagovoril ljudi iz Pāṭaligāma, rekoč: “Obstaja pet nevarnosti, ljudje, za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

Katerih pet?

1) Ljudje, ta, ki mu primanjkuje kreposti, ta, ki je izgubil svojo krepost ker je bil brezglav, trpi veliko izgubo bogastva. To je prva nevarnost za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

2) Nadalje, ljudje, o tem, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost, se slabo govori. To je druga nevarnost za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

3) Nadalje, ljudje, ta, ki mu primanjkuje kreposti, ta, ki je izgubil svojo krepost, kateremkoli zboru se približa, če je to zbor plemenitih ali zbor brahminov ali zbor običajnih ljudi ali zbor asketov, se približa brez samozavesti, z zmedenostjo. To je tretja nevarnost za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

4) Nadalje, ljudje, ta, ki mu primanjkuje kreposti, ta, ki je izgubil svojo krepost, umre zmeden. To je četrta nevarnost za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

5) Nadalje, ljudje, ta, ki mu primanjkuje kreposti, ta, ki je izgubil svojo krepost, se ob razpadu telesa, po smrti, rodi v nižjem svetu, z nesrečno usodo, v propadu, v spodnjih sferah. To je peta nevarnost za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

To je pet nevarnosti, ljudje, za tega, ki mu primanjkuje kreposti, za tega, ki je izgubil svojo krepost.

To je pet koristi, ljudje, za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.

Katerih pet?

1) Tukaj, ljudje, ta, ki je kreposten, ta, ki je popoln v kreposti ker je pazljiv, dobi veliko bogastva. To je prva korist za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.

2) Nadalje, ljudje, o tem, ki je kreposten, o tem, ki je popoln v kreposti, se dobro govori. To je druga korist za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.

3) Nadalje, ljudje, ta, ki je kreposten, ta, ki je popoln v kreposti, ko se približa kateremkoli zboru, naj bo to zbor plemenitih ali zbor brahminov ali zbor običajnih ljudi ali zbor asketov, se približa s samozavestjo, brez zmedenosti. To je tretja korist za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.

4) Nadalje, ljudje, ta, ki je kreposten, ta, ki je popoln v kreposti, umre brez zmedenosti. To je četrta korist za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.

5) Nadalje, ljudje, ta, ki je kreposten, ta, ki je popoln v kreposti, se ob razpadu telesa, po smrti, rodi v srečni sferi, v nebeškem svetu. To je peta korist za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.

To je pet koristi, ljudje, za tega, ki je kreposten, za tega, ki je popoln v kreposti.”

Potem, po poučevanju, bodrenju, navduševanju in odobravanju ljudi iz Pāṭaligāma in ko je večino noči govoril o učenju, jih je Blaženi odslovil, rekoč: “Noč je minila, ljudje, sedaj je čas, da greste po svojih opravkih.”

“V redu, častiti gospod,” so rekli ti ljudje iz Pāṭaligāma in po odgovoru Blaženemu vstali s svojih sedežev, ga počastili in obkrožili, ter odšli.

Potem je Blaženi, ne dolgo po tem, ko so ljudje iz Pāṭaligāma odšli, vstopil v prazno hišo.

12. Izgradnja Pāṭaligāma

Takrat sta magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra gradila obzidano mesto pri Pāṭaligāmu v zaščito pred Vadžiji. Ob tem času je zelo veliko božanstev, na tisoče njih, zavzelo zemljišča pri Pāṭaligāmu.

Na takem mestu, kjer velika božanstva zavzamejo zemljišče, so srca mogočnih vladarjev in velikih kraljevih ministrov nagnjena h gradnji rezidenc.

Na takem mestu, kjer srednja božanstva zavzamejo zemljišče, so srca srednjih vladarjev in srednjih kraljevih ministrov nagnjena h gradnji rezidenc.

Na takem mestu, kjer nižja božanstva zavzamejo zemljišče, so srca nižjih vladarjev in nižjih kraljevih ministrov nagnjena h gradnji rezidenc.

Blaženi je videl s svojim božanskim očesom[5], ki je prečiščeno in presega tega, ki ga ima normalni človek, da so ta božanstva, tisoče njih, zavzela zemljišča pri Pāṭaligāmu.

Proti jutru, ko se je dvignil s svojega sedeža, je Blaženi nagovoril častitega Ānando, rekoč: “Kdo, Ānanda, gradi mesto pri Pāṭaligāmu?”

“Magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra, častiti gospod, gradita mesto pri Pāṭaligāmu v zaščito pred Vadžiji.”

“To je ravno tako, Ānanda, kakor če gradijo po posvetovanju z božanstvi Tāvatiṃsa[6]. Zato, Ānanda, magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra gradita mesto pri Pāṭaligāmu v zaščito pred Vadžiji.

Tukaj, Ānanda, sem videl s svojim božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega tega, ki ga ima normalni človek, da je zelo veliko božanstev, tisoče njih, zavzelo zemljišča pri Pāṭaligāmu.

Na takem mestu, kjer velika božanstva zavzamejo zemljišče, so srca mogočnih vladarjev in velikih kraljevih ministrov nagnjena h gradnji rezidenc.

Na takem mestu, kjer srednja božanstva zavzamejo zemljišče, so srca srednjih vladarjev in srednjih kraljevih ministrov nagnjena h gradnji rezidenc.

Na takem mestu, kjer nižja božanstva zavzamejo zemljišče, so srca nižjih vladarjev in nižjih kraljevih ministrov nagnjena h gradnji rezidenc.

Tako dolgo, Ānanda, dokler je tam vplivna sfera Arijcev, tako dolgo dokler obstaja trgovanje, bo ta Pāṭaliputta glavno mesto. Za Pāṭaliputto, Ānanda, obstajajo tri nevarnosti: od ognja, od vode in od preloma zavezništva.”

Potem sta se magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra približala Blaženemu, izmenjala pozdrave z Blaženim in po izmenjavi vljudnostnega pogovora in pozdravov, obstala ob strani.

Ko sta stala na strani, sta magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra rekla Blaženemu: “Naj dragi Gotama privoli, da njemu in skupnosti menihov danes ponudimo hrano.” Blaženi se je molče strinjal.

Ko sta magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra razumela strinjanje Blaženega, sta odšla so svojih bivališč. Tam so pripravili odlične jedi, zato sta najavila Blaženemu: “Čas je, dragi Gotama, hrana je pripravljena.”

Blaženi je oblečen v jutranja oblačila vzel svojo posodo in obleko in skupaj s skupnostjo menihov odšel v bivališče magadhanskega prvega ministra Sunīdha in Vassakāra. Ko je prispel, je sedel na pripravljen sedež.

Magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra sta s svojima rokama postregla odlično hrano in tako zadovoljila skupnost menihov, na čelu z Buddho. Ko je Blaženi pojedel, si je umil roke in svojo posodo, magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra pa sta zavzela nizko sedišče in sedla na stran.

Ko sta sedela na strani je Blaženi razveselil magadhanskega prvega ministra Sunīdha in Vassakāro s temi verzi:

“Na tem mestu, kjer živi in je zabaval
tukaj modre in krepostne, obvladane, ki živijo duhovno življenje,
bi moral posvetiti dar zaslug božanstvom, ki so bila na tem mestu.
Počaščen, one ga častijo, spoštovan, one ga spoštujejo.

Do njega imajo usmiljenje, kot mati za sina lastnega,
in človek, za katerega imajo božanstva usmiljenje, vedno vidi, kaj ugodno je.”

Ko je Blaženi razveselil magadhanskega prvega ministra Sunīdho in Vassakāro s temi verzi je vstal s svojega sedeža in odšel.

Magadhanski prvi minister Sunīdha in Vassakāra sta tesno sledila Blaženemu, z mislijo: “Vrata skozi katera bo asket Gotama odšel, bodo dobila ime Gotamova mestna vrata in brod, s katerim bo prečkal reko Ganges, bo dobil ime Gotamov brod.”

Vrata skozi katera je Blaženi odšel, so dobila ime Gotamova mestna vrata. Potem se je Blaženi približal reki Ganges. Ta čas je bila reka Ganges polna do roba, tako da so vrane na bregu lahko pile iz nje. Nekateri ljudje so iskali čolne, nekateri so iskali splave in nekateri so gradili splave, s katerimi so želeli prečkati reko, od tega na drugi breg.

In Blaženi je ravno tako, kot bi močan mož stegnil skrčeno roko ali skrčil stegnjeno roko, izginil iz bližnjega brega reke Ganges in se pojavil na oddaljenem bregu, skupaj s skupnostjo menihov.

Blaženi je videl te ljudi, nekateri so iskali čolne, nekateri so iskali splave in nekateri so gradili splave, s katerimi so želeli prečkati reko, od tega na drugi breg.

In Blaženi, ker je razumel pomen tega je ob tej priliki izrekel vzvišeni izrek:

“Ti, ki prečkajo morje ali reko,
naredijo to potem, ko so napravili most in so pustili močvirja za seboj.
Medtem ko ljudje še vedno skupaj vežejo splav,
so modrijani že prečkali reko.”

Drugo poglavje

13. Štiri plemenite resnice

Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Koṭigāmo.” “V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. In Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel do Koṭigāme in živel v njeni bližini.

Tam je Blaženi nagovoril menihe, rekoč: “Zaradi nerazumevanja Štirih plemenitih resnic in pomanjkanja bistroumnosti, ste menihi, tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v saṃsāri.

Katerih štirih?

1) Zaradi nerazumevanja in nedojemanja Plemenite resnice o trpljenju, menihi, ste tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v krogu življenja.

2) Zaradi nerazumevanja in nedojemanja Plemenite resnice o izvoru trpljenja, menihi, ste tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v krogu življenja.

3) Zaradi nerazumevanja in nedojemanja Plemenite resnice o prenehanju trpljenja, menihi, ste tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v krogu življenja.

4) Zaradi nerazumevanja in nedojemanja plemenite resnice o poti, ki pelje proti prenehanju trpljenja, menihi, ste tako vi, kot jaz, tavali in se opotekali dolgo časa v krogu življenja.

Toda sedaj je bila Plemenita resnica o trpljenju razumljena in doumeta, Plemenita resnica o izvoru trpljenja razumljena in doumeta, Plemenita resnica o prenehanju trpljenja razumljena in doumeta, Plemenita resnica o poti, ki pelje h prenehanju trpljenja razumljena in doumeta. Hrepenenje po nadaljevanju bivanja je bilo izkoreninjeno, kar vodi do ponovnega bivanja je bilo izčrpano, ni več nadaljevanja v bivanju.”

To so bile besede Blaženega. Ko je to povedal, Srečni, Učitelj, je še dodal:

“Ker prej nismo videli tako, kot so v resnici Štiri plemenite resnice,
smo morali dolgo časa potovati skozi različna bivanja.
Sedaj je bilo to videno, izkoreninjeno je to, kar vodi v ponovno bivanje,
korenina trpljenja je bila izpuljena, ni več nadaljevanja v obstoju.”

Tudi tam je Blaženi, ko je živel v Koṭigāmi, pogosto govoril menihom o učenju, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vpliva čutnosti, vpliva hrepenenja po obstoju, vpliva nevednosti.”

14. Zrcalo Dhamme

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Koṭigāme tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Nādiki.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. Potem je Blaženi skupaj z veliko skupnostjo menihov prispel k Nādikam, kjer je živel blizu ene od Nādik, v Opečni hiši.

Tedaj se je častiti Ānanda približal Blaženemu, ga počastil in sedel na stran. Sede na strani je častiti Ānanda rekel Blaženemu:

“Menih z imenom Sāḷha, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kaj je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Nuna z imenom Nandā, častiti gospod, je umrla v Nādiki. Kaj je bila njena destinacija? Katero je bilo njeno bodoče stanje?

Laični moški z imenom Sudatta, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kaj je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laična ženska z imenom Sujātā, častiti gospod, je umrla v Nādiki, Kaj je bila njena destinacija? Katero je bilo njeno bodoče stanje?

Laični moški z imenom Kakudha, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kaj je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Kāliṅga, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kaj je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Nikaṭa, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kaj je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Kaṭissaha, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kaj je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Tuṭṭha, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kaj je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Santuṭṭha, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kaj je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Bhadda, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kaj je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?

Laični moški z imenom Subhadda, častiti gospod, je umrl v Nādiki. Kaj je bila njegova destinacija? Katero je bilo njegovo bodoče stanje?”

“Menih Sāḷha, Ānanda, je skozi uničenje vplivov, brez vplivov, osvobojen v umu, osvobojen skozi modrost, živel s tem vedenjem, neposredno doživel in sam dosegel Nibbāno v tem življenju[7].

Nuna Nandā, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavila v Brahmovih svetovih in bo dosegla končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnila iz tistega sveta.

Laični moški Sudatta, Ānanda, je skozi popolno uničenje treh ovir in pojemanja strasti, jeze in zablode postal Enkratni povratnik in se bo vrnil samo še enkrat na ta svet in potem bo zanj konec trpljenja.

Laična ženska Sujātā, Ānanda, je skozi popolno uničenje treh ovir postala Vstopajoča v tok in ni več podvržena padcu v nižje sfere in bo zagotovo dosegla končno prebujenje.

Laični moški Kakudha, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Kāliṅga, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Nikaṭa, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Kaṭissaha, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Tuṭṭha, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Santuṭṭha, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Bhadda, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Laični moški Subhadda, Ānanda, se je skozi popolno uničenje petih nižjih ovir spontano pojavil v svetovih Brahme in bo dosegel končno osvoboditev tam, ne da bi se vrnil iz tistega sveta.

Več kot petdeset laikov, Ānanda, je umrlo v Nādiki. Skozi popolno uničenje petih nižjih ovir so se spontano pojavili v svetovih Brahme in bodo tam dosegli končno osvoboditev, ne da bi se vrnili iz tistega sveta.

Več kot devetdeset laikov, Ānanda, je umrlo v Nādiki. Skozi popolno uničenje treh ovir in z zmanjšanjem strasti, jeze in zablode, so postali Enkratni povratniki in se bodo vrnili samo še enkrat na ta svet, potem pa bo zanje konec trpljenja.

Več kot petsto laikov, Ānanda, je umrlo v Nādiki. Skozi popolno uničenje treh ovir so postali Vstopajoči v tok in niso več predmet padca v nižje sfere in imajo določeno usodo, ki se zaključi v končnem prebujenju.

Ampak, to ni noben čudež, Ānanda, da bodo morali ti, ki so postali bitja, umreti. Vendar, če bi vedno pristopili k Osvobojenemu ko kdo tukaj umre in ga vprašal o njem, Ānanda, bi bilo to neprijetno za Osvobojenega.

Zato, Ānanda, bom učil to predstavitev učenja, imenovano Zrcalo Dhamme. Če bo Plemeniti učenec s tem učenjem oskrbljen, bo če to želi, lahko izjavil o sebi: ‘Potrošeno je rojstvo v peklu, potrošeno je rojstvo v maternici živali, potrošeno je rojstvo v sferi padlih duhov, potrošeno je padanje v nesrečni kraj v nižjih sferah, jaz sem Vstopajoči v tok, nič več predmet padanja v nižje sfere in imam določeno končanje usode v končnem prebujenju.’

In kaj, Ānanda, je predstavitev učenja imenovanega Zrcalo Dhamme, s čigar oskrbljenostjo lahko plemeniti učenec, če to želi, izjavi o sebi: ‘Presegel sem rojstvo v pekel, presegel sem rojstvo v živalski svet, presegel sem rojstvo v svetu duhov, presegel sem propad v nesrečne kraje in nižje sfere. Jaz sem Vstopajoči v tok, nisem več predmet padanja v nižje sfere in moja usoda je, da spoznam končno prebujenje’?

Ānanda, plemeniti učenec je oskrbljen s popolnim zaupanjem v Buddho, ko misli:

‘Takšen je on, Blaženi, Vredni, popolnoma razsvetljeni, brezhiben v znanju in razumevanju, srečen, poznavalec svetov, učitelj in vodnik brez primere, učitelj bogov in ljudi, prebujen in Blažen.’

On je oskrbljen s popolnim zaupanjem v Dhammo, ko misli:

‘Dhammo je Blaženi dobro razložil, je očitna, brezčasna, vabi k raziskovanju, vodi naprej in jo lahko modri sam razume.’

On je oskrbljen s popolnim zaupanjem v Skupnost, ko misli:

‘Skupnost učencev Blaženega je dobra v svoji praksi, Skupnost učencev Blaženega je direktna v svoji praksi, Skupnost učencev Blaženega je sistematična v svoji praksi, Skupnost učencev Blaženega je pravilna v svoji praksi, se pravi, štirje pari oseb, osem individualnih oseb, to je Skupnost učencev Blaženega, oni so vredni darovanj, gostoljubnosti, darov in spoštljivih pozdravov, so neprekosljivo polje zaslug za svet.’

On je oskrbljen s čudovito plemenito krepostjo, neprelomljeno, brezhibno, čisto, brezmadežno, osvobajajočo, ki jo hvalijo modri, brez pokvarjenosti, ki vodi do zbranosti.

To je predstavitev učenja, Ānanda, imenovanega Zrcalo Dhamme. Če je plemeniti učenec oskrbljen z njim lahko, če to želi, razglasi o sebi: ‘Presegel sem rojstvo v pekel, presegel sem rojstvo v živalski svet, presegel sem rojstvo v svet duhov, presegel sem propad v nesrečne kraje in nižje sfere. Jaz sem Vstopajoči v tok, nisem več predmet padanja v nižje sfere in moja usoda je, da spoznam končno prebujenje.’”

Tudi tam je Blaženi, ko je živel blizu Nādike v Opečni hiši, pogosto govoril menihom o Dhammi, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vpliva čutnosti, vpliva hrepenenja po obstoju, vpliva nevednosti.”

15. Kurtizana Ambapālī

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Nādike tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Vesālī.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. Potem je Blaženi skupaj z veliko skupnostjo menihov prispel k Vesālīju, kjer je živel blizu Vesālīja v Ambapālījevem gozdu. Tam je nagovoril menihe:

“Pozorno in s polnim zavedanjem, menihi, naj živi menih, to je naš nasvet vam. In kako, menihi, je menih pozoren?

Menihi, menih z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje telo kot telo in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje občutke kot občutke in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje um kot um in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje fenomene kot fenomene in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet.

Tako, menihi, je menih pozoren. In kako, menihi, ima menih polno zavedanje?

Menihi, ko gre menih naprej, ko gre nazaj, je on ta, ki vadi s polnim zavedanjem. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri gledanju naprej ali pri gledanju naokoli. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri prepogibanju ali pri raztegovanju. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem v nošenju svoje dvojne obleke, posode in drugih oblek. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri hranjenju in pitju, pri žvečenju, pri okušanju. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem pri odvajanju blata in urina. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem, pri hoji, stanju, sedenju, spanju, hoji, govorjenju in pri vzdrževanju tišine. On je ta, ki vadi s polnim zavedanjem.

Tako, menihi, menih ima polno zavedanje. Pozorno in s polnim zavedanje, menihi, naj živi menih, to je naš nasvet vam.”

Kurtizana Ambapālī je slišala: “Zdi se, da je Blaženi prispel k Vesālīju in živi blizu Vesālīja v mojem gozdu mangov.”

Kurtizana Ambapālī je, ko je bilo pripravljeno veliko uglednih in veličastnih kočij, zapregla te ugledne in veličastne kočije in odpotovala s temi uglednimi in veličastnimi kočijami iz Vesālīja. Ko so prišli s kočijami do njenega parka, tako daleč kot so omogočala tla, je sestopila iz kočije in se peš napotila k Blaženemu. Ko je prišla in počastila Blaženega, je sedla na stran. Ko je kurtizana Ambapālī sedela na strani Blaženega, jo je ta poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi.

Potem je kurtizana Ambapālī, ko jo je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, rekla Blaženemu: “Naj mi Blaženi dopusti, častiti gospod, da mu jutri ponudim obrok hrane, skupaj s skupnostjo menihov.”

Blaženi se je molče strinjal. Kurtizana Ambapālī je, ko je razumela soglasje Blaženega z molkom, vstala s svojega sedeža, ga počastila in obkrožila, ter odšla.

Licchavīji iz Vesālīja so slišali: “ Izgleda, da je Blaženi prispel v Vesālī in živi blizu Vesālīja v Ambapālījevem gozdu.”

Potem so Licchavīji, ko so pripravili veliko uglednih in veličastnih kočij, zapregli te ugledne in veličastne kočije in odšli s temi uglednimi in veličastnimi kočijami iz Vesālīja. Tam je bilo nekaj Licchavījev modrih, modrega izgleda, v modrih oblekah in z modrimi okraski; nekateri od Licchavījev so bili rumeni, rumenega izgleda, v rumenih oblekah in z rumenimi okraski; nekateri od Licchavījev so bili rdeči, rdečega izgleda, v rdečih oblekah in z rdečimi okraski; nekateri od Licchavījev so bili beli, belega izgleda, v belih oblekah in z belimi okraski.

Kurtizana Ambapālī se je peljala ob mladini Licchavījev, z osjo ob osi, kolesom ob kolesu in jarmu ob jarmu. Ti Licchavīji so rekli kurtizani Ambapālī: “Zakaj se ti, Ambapālī, pelješ ob mladini Licchavījev, z osjo ob osi, s kolesom ob kolesu in jarmu ob jarmu?”

“Ker sem povabila Blaženega, plemeniti gospodje, na jutrišnji obrok hrane, skupaj s skupnostjo menihov.”

“Daj ta obrok nam, Ambapālī, za sto tisoč kahapanov[8].”

“Če bi mi, plemeniti gospodje, dali ves Vesālī z vsem ozemljem in njegovo okolico, vam še vedno ne bi dala tega obroka.”

Licchavīji so tlesknili s svojimi prsti ob misli: “Ženska nas je zagotovo porazila, ženska nas je zagotovo porazila.”

Potem so Licchavīji vstopili v Ambapālījev gozd. Blaženi je videl te Licchavīje, ki so prišli od daleč in ko jih je videl, je nagovoril menihe: “Menihi, ki niso videli božanstev Tāvatiṃsa, poglejte licchavījske družine, menihi, poglejte licchavījske družine, menihi, kontemplirajte licchavījske družine, ki so kakor božanstva iz Tāvatiṃse.”

Potem, ko so Licchavīji odšli tako daleč, kot so kočijam dovolila tla, so sestopili iz kočij in se peš napotili k Blaženemu. Ko so prišli do njega in ga počastil, so sedli na stran.

Ko so Licchavīji sedeli na strani, jih je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Ko je Blaženi Licchavīje poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, so ti rekli Blaženemu: “Prosimo, da se strinjate z nami, da vam in skupnosti menihov jutri ponudimo obrok hrane.”

“Za jutri sem že dal soglasje kurtizani Ambapālī za obrok hrane.”

Licchavīji so tlesknili s svojimi prsti ob misli: “Ženska nas je zagotovo premagala, ženska nas je zagotovo premagala.”

Licchavīji so se zelo razveselili in zadovoljni sprejeli to besedo Blaženega. Nato so vstali iz svojih sedežev, počastil in obkrožili Blaženega, ter odšli.

Ko je noč minila je kurtizana Ambapālī pripravila odlično hrano v svojem parku in najavila Blaženemu: “Čas je, častiti gospod, obed je pripravljen.”

Blaženi se je oblekel, vzel svojo posodo in obleko in skupaj s skupnostjo menihov odšel do rezidence kurtizane Ambapālī. Ko je prišel, je sedel na pripravljen sedež. Kurtizana Ambapālī je odlične jedi sama servirala in z njimi nasitila skupnost menihov, z Buddho na čelu.

Ko je Blaženi pojedel, si opral roke in svojo posodo, je kurtizana Ambapālī sedla na stran na nizki sedež. Ko je sedela na strani je kurtizana Ambapālī rekla Blaženemu: “Jaz poklanjam ta park, častiti gospod, skupnosti menihov na čelu z Buddho.”

Blaženi je park sprejel. Potem je Blaženi, ko je poučil, vzpodbujal, navduševal in razveselil kurtizano Ambapālī z govorom o Dhammi, vstal s svojega sedeža in odšel.

Tudi tam je Blaženi, ko je živel v Vesālīju, v Ambapālījevem gozdu, pogosto govoril menihom o Dhammi, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po nadaljnjem obstoju, vplivov nevednosti.”

16. Bolezen Blaženega

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Ambapālījevega gozda tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v vasico Beluvo.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu. In Blaženi skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel k vasici Beluva in živel blizu vasice Beluva.

Tam je Blaženi nagovoril menihe: “Pojdite, menihi, in preživite deževni umik v bližini Vesālīja, da boste živeli kot prijatelji, kot družabniki, kot tovariši in jaz bom preživel deževni umik prav tukaj, pri vasici Beluva.”

“V redu, častiti gospod,” in ti menihi so po odgovoru Blaženemu preživeli deževni umik v bližini Vesālīja, kjer so živeli kot prijatelji, kot družabniki, kot tovariši. Blaženi je preživel deževni umik prav tam, pri vasici Beluva.

Med deževnim umikom se je v Blaženemu pojavila težka bolezen in se nadaljevala z močnimi in kakor smrtnimi občutki. To je Blaženi prebil pozorno, s polnim zavedanjem in ne da bi bil vznemirjen. Blaženemu je prišlo na misel sledeče: “Ni primerno, da bi dosegel končno osvoboditev, ne da bi prej nagovoril svojih spremljevalcev, da ne bi obvestil skupnosti menihov. Ko odločno zavračam to bolezen, lahko živim naprej.”

In Blaženi je odločno zavrnil to bolezen, obdržal tvorbo življenja in živel še naprej. Bolezen Blaženega se je ublažila. Ko je Blaženi okreval od te bolezni, je ne dolgo zatem odšel iz sobe in sedel na pripravljen sedež pred kočo.

Častiti Ānanda se je približal Blaženemu in ko je počastil Blaženega je sedel na stran. Sede na strani je častiti Ānanda rekel Blaženemu:

“Spoštovani Gospod, videl sem Blaženega dobrega počutja, videl sem Blaženega, ki je ostal trden, ko je bil bolan. Moje telo, častiti gospod, je postalo šibko in čeprav nisem mogel pravilno videti in stvari niso bile več tako jasne, se mi je zdelo, spoštovani gospod, da je Blaženi bolan. Vendar mi je bilo v uteho to, da Blaženi ne bo dosegel končne osvoboditve, dokler Blaženi ne bo nagovoril skupnosti menihov.”

“Toda kaj, Ānanda, skupnost menihov pričakuje od mene? Dhammo sem učil, Ānanda, ne da bi razlikoval med ezoteričnim in eksoteričnim. Za osvobojenega, Ānanda, glede učenja ni ničesar, kar bi bilo v zaprti pesti.

Komurkoli, Ānanda, se pojavi ta misel: ‘Jaz bom vodil skupnost menihov ali ‘Name naj se obračajo menihi, naj potem on govori, Ānanda, skupnosti menihov. Za Osvobojenega, Ānanda, se ne pojavi misel: ‘Jaz bom vodil skupnost menihov’ ali ‘Name naj se obračajo menihi’, zakaj potem, Ānanda, naj bi Osvobojeni govoril skupnosti menihov?

Jaz, Ānanda, sem sedaj star, ostarel, visoke starosti, star sem osemdeset let. To je tako, Ānanda, kot stari voz, ki gre naprej samo, ko je podprt z bambusom. Ravno tako, Ānanda, jaz mislim da telo Osvobojenega deluje samo tako, da je podprto z bambusom.

Ko Osvobojeni ne daje pozornosti kakršnimkoli objektom, Ānanda, ko so se vsi občutki utišali, lahko vstopi v brezobjektno zbranost uma. Takrat, Ānanda, je telo Osvobojenega najbolj udobno.

Zato, Ānanda, živi s samim sabo kot otokom, samim kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča, z učenjem kot otokom, učenjem kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča. In kako, Ānanda, menih živi s sabo kot otokom, sabo kot zatočiščem, brez drugega zatočišča, z učenjem kot otokom, učenjem kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča?

Ānanda, menih z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje telo kot telo in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje občutke kot občutke in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje um kot um in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet; z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje fenomene kot fenomene in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet.

Tako, Ānanda, menih živi s samim sabo kot otokom, samim sabo kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča, z učenjem kot otokom, učenjem kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča. Za kateregakoli, Ānanda, tako sedaj, kot po moji smrti, živi v sebi kot otokom, v sebi kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča, z učenjem kot otokom, učenjem kot zatočiščem, brez nobenega drugega zatočišča. Ti moji menihi, Ānanda, bodo šli iz teme do najvišjega—kdorkoli bi rad spoznal Dhammo.”

Tretje poglavje

17. Ānandov neuspeh

Potem je Blaženi, oblečen za jutranji čas, vzel svojo posodo in obleko in odšel v Vesālī po hrano. Ko je šel po miloščinsko hrano v Vesālī in se vrnil s pohoda in ko je pojedel obrok, je nagovoril častitega Ānando: “Vzemi podlogo za sedenje, Ānanda, šla bova do svetišča Cāpāla, da tam preživiva dan.”

“V redu, častiti gospod,” je rekel častiti Ānanda. Ko je odgovoril Blaženemu in vzel podlogo za sedenje, je sledil Blaženemu.

Blaženi je odšel k svetišču Cāpāla in ko je prispel tja, je sedel na pripravljen sedež. Častiti Ānanda je po tem, ko je počastil Blaženega, sedel na stran. Sede na strani je Blaženi rekel častitemu Ānandi: “Očarljiv, Ānanda, je Vesālī, očarljivo je svetišče Udena, očarljivo je svetišče Gotamaka, očarljivo je svetišče Sattamba, očarljivo je svetišče Mnogih sinov, očarljivo je svetišče Sārandada, očarljivo je svetišče Cāpāla.

Kdorkoli je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil Štiri poti do moči[9], lahko, če hoče, Ānanda, ostane za celo življenje ali za kar je ostalo od njega. Osvobojeni je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil Štiri poti do moči. Če želi, Ānanda, lahko Osvobojeni ostane za celo življenje ali za kar je ostalo od njega.”

Toda čeprav je napravil Blaženi tako močan namig, napravil tako veliko sugestijo, tega častiti Ānanda ni mogel dojeti in ni prosil Blaženega, rekoč: “Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo življenje, naj Srečni ostane za celo življenje, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi,” kakor tisti, čigar um je bil obseden z Māro[10].

Drugič je Blaženi nagovoril častitega Ānando, rekoč: “Očarljiv, Ānanda, je Vesālī, očarljivo je svetišče Udena, očarljivo je svetišče Gotamaka, očarljivo je svetišče Sattamba, očarljivo je svetišče Mnogih sinov, očarljivo je svetišče Sārandada, očarljivo je svetišče Cāpāla.

Kdorkoli je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil Štiri poti do moči, lahko, če hoče, Ānanda, ostane za celo življenje ali za kar je ostalo od njega. Osvobojeni je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil Štiri poti do moči. Če želi, Ānanda, lahko Osvobojeni ostane za življenje ali kar je ostalo od njega.”

Toda častiti Ānanda, čeprav je napravil Blaženi tako močan namig, napravil tako veliko sugestijo, tega ni dojel in ni prosil Blaženega, rekoč: “Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo življenje, naj Srečni ostane za celo življenje, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi,” kakor tisti, čigar um je obseden z Māro.

Tretjič je Blaženi nagovoril častitega Ānando, rekoč: “Očarljiv, Ānanda, je Vesālī, očarljivo je svetišče Udena, očarljivo je svetišče Gotamaka, očarljivo je svetišče Sattamba, očarljivo je svetišče Mnogih sinov, očarljivo je svetišče Sārandada, očarljivo je svetišče Cāpāla.

Kdorkoli je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil Štiri poti do moči, lahko, če hoče, Ānanda, ostane za celo življenje ali za kar je ostalo od njega. Osvobojeni je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil Štiri poti do moči. Če želi, Ānanda, lahko Osvobojeni ostane za življenje ali kar je ostalo od njega.”

Toda častiti Ānanda, čeprav je napravil Blaženi tako močan namig, napravil tako veliko sugestijo, tega ni dojel in ni prosil Blaženega, rekoč: “Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo življenje, naj Srečni ostane za celo življenje, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi,” kakor tisti, čigar um je obseden z Māro.

Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando, rekoč: “Pojdi, Ānanda, po svojih opravkih.”

“V redu, častiti gospod,” je rekel častiti Ānanda in ko je odvrnil Blaženemu, vstal s svojega sedeža, ga počastil in obkrožil Blaženega in sedel ne daleč stran, ob vznožje nekega drevesa.

18. Opustitev življenjskega toka

Ne dolgo potem, ko je častiti Ānanda odšel, se je zlobni Māra približal Blaženemu in po tem, ko se mu je približal, ostal stoječ ob strani. Ko je stal ob strani je zlobni Māra rekel Blaženemu:

“Naj Blaženi doseže končno osvoboditev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev. Sedaj je čas, častiti gospod, za končno osvoboditev Blaženega. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

‘Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler moji menihi ne bodo pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasili, razkrili, napravili znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in učili čudovito Dhammo.’

Toda sedaj, častiti gospod, so menihi Blaženega pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučili od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi doseže končno osvoboditev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da doseže končno osvoboditev. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

‘Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler moje nune ne bodo prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasile, razkrile, napravile znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in učile čudovito Dhammo.’

Toda sedaj, častiti gospod, so nune Blaženega prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučile od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi doseže končno osvoboditev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da doseže končno osvoboditev. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

‘Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler moji laični moški ne bodo pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Učenja, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasili, razkrili, napravili znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in učili čudovito Dhammo.’

Toda sedaj, častiti gospod, so laični moški Blaženega pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučili od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi doseže končno osvoboditev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da doseže končno osvoboditev. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

‘Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler moje laične ženske ne bodo prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasile, razkrile, napravile znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in učile čudovito Dhammo.’

Toda sedaj, častiti gospod, so laične ženske Blaženega prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučile od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi doseže končno osvoboditev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da doseže končno osvoboditev. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

‘Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler to moje duhovno življenje ne postane uspešno in cvetoče, dobro razširjeno, poznano med mnogimi, dokler ni dobro razloženo med božanstvi in med ljudmi.’

Toda sedaj, častiti gospod, duhovno življenje Blaženega je uspešno in cvetoče, dobro razširjeno, poznano med mnogimi, je dobro razloženo med božanstvi in ljudmi. Naj Blaženi doseže končno osvoboditev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev, sedaj je čas, častiti gospod, za končno osvoboditev Blaženega.”

Ko je bilo to rečeno, je Blaženi rekel zlobnemu Māri: “Naj te ne skrbi, zlobnež, ne bo več dolgo, ko bo Osvobojeni končno osvobojen, ko bodo trije meseci minili od sedaj, bo Osvobojeni dosegel končno osvoboditev.”

Potem je pri svetišči Cāpāla Blaženi, pozorno, s polnim zavedanjem, opustil življenjski proces[11]. Ko je Blaženi opustil življenjski proces, se je zgodil velik potres in strašen, grozljiv udarec groma.

Potem je Blaženi, ker je razumel pomen tega, ob tej priliki izrekel vzvišeni izrek:

“Kar je merljivo in nemerljivo med obstoječimi stvarmi,
te tvorbe obstoja je modrec opustil.
Zadovoljen v sebi in zbran,
on prelomi obstoj sebstva, kot bi prelomil železni oklep.”

19. Osem razlogov za potrese

Častitemu Ānandi je prišlo na misel: “Zagotovo je presenetljiv, zagotovo je neverjeten, ta velik potres, ta zelo velik potres in ta grozen, lase dvigajoči grom. Kaj je bil razlog, kaj je bil vzrok za nastanek tega velikega potresa?”

Častiti Ānanda se je približal Blaženemu in po tem, ko se mu je približal in počastil Blaženega, je sedel na stran. Sede na strani je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Zagotovo je presenetljiv, častiti gospod, zagotovo je neverjeten, častiti gospod, ta velik potres, ta zelo velik potres in ta grozen, lase dvigajoči grom. Kaj je bil razlog, častiti gospod, kaj je bil vzrok za nastanek tega velikega potresa?”

“Obstaja osem razlogov, osem vzrokov, Ānanda, za nastanek velikega potresa.

Katerih osem?

1) Ta velika zemlja, Ānanda, stoji v vodi, voda stoji v atmosferi, atmosfera stoji v prostoru. Pride čas, Ānanda, ko pihajo veliki vetrovi in ko pihajo veliki vetrovi, se premakne voda in ko se premakne voda, se premakne zemlja. To je prvi razlog, prvi vzrok za nastanek velikega potresa.

2) Nadalje, Ānanda, ko asket ali brahmin ali božanstvo, ta z veliko močjo, ta z velikim veličanstvom, skozi duhovno moč doseže popolno obvladovanje uma in potem razvije neznatno zaznavanje zemlje ali pa neomejeno zaznavanje vode, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in se strese. To je drugi razlog, drugi vzrok za nastanek velikega potresa.

3) Nadalje, Ānanda, ko bodoči Buddha zavestno in odločno zapusti svojo začasno obliko v nebesih ugodja in pozorno, s polnim zavedanjem vstopi v svojo materino maternico, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in strese. To je tretji razlog, tretji vzrok za nastanek velikega potresa.

4) Nadalje, Ānanda, ko bodoči Buddha pozorno, s polnim zavedanjem izstopi iz maternice svoje matere, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in strese. To je četrti razlog, četrti vzrok za nastanek velikega potresa.

5) Nadalje, Ānanda, ko se Osvobojeni popolnoma prebudi do nenadkriljivega in popolnega prebujenja, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in strese. To je peti razlog, peti vzrok za nastanek velikega potresa.

6) Nadalje, Ānanda, ko Osvobojeni zažene nenadkriljivo kolo Dhamme, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in strese. To je šesti razlog, šesti vzrok za nastanek velikega potresa.

7) Nadalje, Ānanda, ko Osvobojeni pozorno, s polnim zavedanjem opusti življenjski proces, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in strese. To je sedmi razlog, sedmi vzrok za nastanek velikega potresa.

8) Nadalje, Ānanda, ko Osvobojeni končno doseže Nibbano brez ostanka, ki nima preostanka temelja za oprijemanje, se ta zemlja premakne, vzvalovi, zadrhti in strese. To je osmi razlog, osmi vzrok za nastanek velikega potresa. To je osem razlogov, osem vzrokov za nastanek velikega potresa.

20. Osem zborovanj

Obstaja, Ānanda, osem zborovanj.

Katerih osem?

Zborovanje plemenitih, zborovanje brahminov, zborovanje družinskih poglavarjev, zborovanje asketov, zborovanje Štirih velikih kraljev, zborovanje božanstev Tāvatiṃsa, zborovanje Māre, zborovanje božanstev Brahme.

1) Jaz vem, Ānanda, ko sem se približal neštetim stotinam zborov plemenitih, da sem, preden sem se namestil, preden sem se pogovarjal in preden sem začeli z razgovorom, kakršen koli je bil njihov izgled, je temu postal podoben moj izgled, kakršenkoli je bil njihov glas, je moj postal enak in jaz sem jih poučeval, vzpodbujal, navduševal in razveseljeval z govorom o Dhammi. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je to govoril, božanstvo ali človek?’ Ko sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

2) Jaz vem, Ānanda, ko sem se približal neštetim stotinam zborov brahminov, da sem, preden sem se namestil, preden sem se pogovarjal in preden sem začeli z razgovorom, kakršen koli je bil njihov izgled, je temu postal podoben moj izgled, kakršenkoli je bil njihov glas, je moj postal enak in jaz sem jih poučeval, vzpodbujal, navduševal in razveseljeval z govorom o Dhammi. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je to govoril, božanstvo ali človek?’ Ko sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

3) Jaz vem, Ānanda, ko sem se približal neštetim stotinam zborov družinskih poglavarjev, da sem, preden sem se namestil, preden sem se pogovarjal in preden sem začeli z razgovorom, kakršen koli je bil njihov izgled, je temu postal podoben moj izgled, kakršenkoli je bil njihov glas, je moj postal enak in jaz sem jih poučeval, vzpodbujal, navduševal in razveseljeval z govorom o Dhammi. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je to govoril, božanstvo ali človek?’ Ko sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

4) Jaz vem, Ānanda, ko sem se približal neštetim stotinam zborov asketov, da sem, preden sem se namestil, preden sem se pogovarjal in preden sem začeli z razgovorom, kakršen koli je bil njihov izgled, je temu postal podoben moj izgled, kakršenkoli je bil njihov glas, je moj postal enak in jaz sem jih poučeval, vzpodbujal, navduševal in razveseljeval z govorom o Dhammi. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je to govoril, božanstvo ali človek?’ Ko sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

5) Jaz vem, Ānanda, ko sem se približal neštetim stotinam zborov Štirih velikih kraljev, da sem, preden sem se namestil, preden sem se pogovarjal in preden sem začeli z razgovorom, kakršen koli je bil njihov izgled, je temu postal podoben moj izgled, kakršenkoli je bil njihov glas, je moj postal enak in jaz sem jih poučeval, vzpodbujal, navduševal in razveseljeval z govorom o Dhammi. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je to govoril, božanstvo ali človek?’ Ko sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

6) Jaz vem, Ānanda, ko sem se približal neštetim stotinam zborov božanstev Tāvatiṃsa, da sem, preden sem se namestil, preden sem se pogovarjal in preden sem začeli z razgovorom, kakršen koli je bil njihov izgled, je temu postal podoben moj izgled, kakršenkoli je bil njihov glas, je moj postal enak in jaz sem jih poučeval, vzpodbujal, navduševal in razveseljeval z govorom o Dhammi. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je to govoril, božanstvo ali človek?’ Ko sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

7) Jaz vem, Ānanda, ko sem se približal neštetim stotinam zborov Māre, da sem, preden sem se namestil, preden sem se pogovarjal in preden sem začeli z razgovorom, kakršen koli je bil njihov izgled, je temu postal podoben moj izgled, kakršenkoli je bil njihov glas, je moj postal enak in jaz sem jih poučeval, vzpodbujal, navduševal in razveseljeval z govorom o Dhammi. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je to govoril, božanstvo ali človek?’ Ko sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

8) Jaz vem, Ānanda, ko sem se približal neštetim stotinam zborov božanstev Brahme, da sem, preden sem se namestil, preden sem se pogovarjal in preden sem začeli z razgovorom, kakršen koli je bil njihov izgled, je temu postal podoben moj izgled, kakršenkoli je bil njihov glas, je moj postal enak in jaz sem jih poučeval, vzpodbujal, navduševal in razveseljeval z govorom o Dhammi. In medtem ko sem govoril, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je to govoril, božanstvo ali človek?’ Ko sem jih poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, sem izginil. In ko sem izginil, me niso poznali in bi vprašali: ‘Kdo je ta, ki je izginil, božanstvo ali človek?’

To je Ānanda, osem zborovanj.

21. Osem načinov obvladovanja uma

Obstaja, Ānanda, osem načinov obvladovanja uma.

Katerih osem?

1) Razumevajoč materijo notranje[12], nekdo vidi materijo zunanje, omejeno, lepo ali grdo. Ko jo je obvladal, je on tisti, ki razume tako: ‘Jaz vem, jaz vidim’. To je prvi način obvladovanja uma.

2) Notranje zaznavajoč materijo, nekdo vidi materijo zunanje, neomejeno, lepo ali grdo. Ko jo je obvladal, je on tisti, ki zaznava tako: ‘Jaz vem, jaz vidim’. To je drugi način obvladovanja uma.

3) Ne da bi notranje zaznaval materijo[13], nekdo vidi materijo zunanje, omejeno, lepo ali grdo. Ko jo je obvladal, je on tisti, ki zaznava tako: ‘Jaz vem, jaz vidim’. To je tretji način obvladovanja uma.

4) Ne da bi notranje zaznaval materijo, nekdo vidi materijo zunanje, neomejeno, lepo ali grdo. Ko jo je obvladal, je on tisti, ki zaznava tako: ‘Jaz vem, jaz vidim’. To je četrti način obvladovanja uma.

5) Ne da bi notranje zaznaval materijo, nekdo vidi materijo zunanje, modro, modro obarvano, modrega videza, sijoče modro, prav kakor je modra roža z imenom ummā, modro obarvana, modrega videza, sijoče modra ali ravno tako kot je benareška krpa zglajena na obeh straneh, da je modra, modro obarvana, modrega videza, sijoče modra. Tako, ne da bi notranje zaznaval materijo, vidi materijo zunanje, modro, modro obarvano, modrega videza, sijoče modro. Ko jo je obvladal, je on tisti, ki zaznava tako: ‘Jaz vem, jaz vidim’. To je peti način obvladovanja uma.

6) Ne da bi notranje zaznaval materijo, nekdo vidi materijo zunanje, rumeno, rumeno obarvano, rumenega videza, sijoče rumeno, prav kakor je rumena roža z imenom kaṇikāra, rumeno obarvana, rumenega videza, sijoče rumena, ali ravno tako kot je benareška krpa zglajena na obeh straneh, da je rumena, rumeno obarvana, rumenega videza, sijoče rumena. Tako, ne da bi notranje zaznaval materijo, vidi materijo zunanje, rumeno, rumene barve, rumenega videza, sijoče rumeno. Ko jo je obvladal, je on tisti, ki zaznava tako: ‘Jaz vem, jaz vidim’. To je šesti način obvladovanja uma.

7) Ne da bi notranje zaznaval materijo, nekdo vidi materijo zunanje, rdečo, rdeče obarvano, rdečega videza, sijoče rdečo, prav kakor je rdeča roža z imenom bandhujīvaka, rdeče obarvana, rdečega videza, sijoče rdeča, ali ravno tako kot je benareška krpa zglajena na obeh straneh, da je rdeča, rdeče obarvana, rdečega videza, sijoče rdeča. Tako, ne da bi notranje zaznaval materijo, vidi materijo zunanje, rdečo, rdeče barve, rdečega videza, sijoče rdečo. Ko jo je obvladal, je on tisti, ki zaznava tako: ‘Jaz vem, jaz vidim’. To je sedmi način obvladovanja uma.

8) ) Ne da bi notranje zaznaval materijo, nekdo vidi materijo zunanje, belo, belo obarvano, belega videza, sijoče belo, prav kakor je bela zvezda z imenom osadhī, belo obarvana, belega videza, sijoče rdeča, ali ravno tako kot je benareška krpa zglajena na obeh straneh, da je bela, belo obarvana, belega videza, sijoče bela. Tako, ne da bi notranje zaznaval materijo, vidi materijo zunanje, belo, bele barve, belega videza, sijoče belo. Ko jo je obvladal, je on tisti, ki zaznava tako: ‘Jaz vem, jaz vidim’. To je osmi način obvladovanja uma.

To, Ānanda, je osem načinov obvladovanja uma.

22. Osem osvoboditev

Obstaja, Ānanda, osem osvoboditev.

Katerih osem?

1) Nekdo, ki ima materijo, vidi materijo. To je prva osvoboditev.

2) Ko nekdo ne zaznava materije notranje, vidi materijo zunanje. To je druga osvoboditev.

3) Nekdo je osredotočen na neskončno lepoto. To je tretja osvoboditev.

4) Ob popolni transcendenci zaznav materije, z izginotjem zaznav senzoričnih vplivov, ni pozoren na zaznave raznolikosti in razume: ‘To je neskončni prostor’, on prebiva v sferi neskončnega prostora. To je četrta osvoboditev.

5) Ko je popolnoma prešel sfero neskončnega prostora, on razume: ‘To je neskončno zavedanje’, on prebiva v sferi neskončnega zavedanja. To je peta osvoboditev.

6) Ko je popolnoma prešel sfero neskončnega zavedanja, on razume: ‘To je nič’, on prebiva v sferi ničnosti. To je šesta osvoboditev.

7) Ko je popolnoma prešel sfero ničnosti, on prebiva v sferi niti-zaznavanja-niti-ne-zaznavanja. To je sedma osvoboditev.

8) Ko je popolnoma prešel sfero niti-zaznavanja-niti-ne-zaznavanja, on prebiva v prenehanju zaznavanja in čutenja. To je osma osvoboditev.

To, Ānanda, je osem osvoboditev.

23. Ānandova napaka

Nekoč, Ānanda, v prvem obdobju po doseženem Prebujenju, sem živel pri Uruveli, na bregu reke Nerañjarā, pri koreninah Goatherdovega bananovca. Tam, Ānanda, se mi je približal zlobnež Māra in ko se mi je približal, je stopil na stran. Ko je stal na strani, Ānanda, mi je zlobni Māra rekel:

“Naj Blaženi sedaj doseže končno osvoboditev, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev, sedaj je čas, častiti gospod, za končno osvoboditev Blaženega.”

Ko je bilo to rečeno, Ānanda, sem rekel zlobnežu Māri: “Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler moji menihi ne bodo pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasili, razkrili, napravili znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in bodo učili čudovito Dhammo.

Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler moje nune ne bodo prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasile, razkrile, napravile znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in bodo učile čudovito Dhammo.

Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler moji laiki ne bodo pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasili, razkrili, napravili znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in bodo učili čudovito Dhammo.

Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler moje laične ženske ne bodo prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasile, razkrile, napravile znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in bodo učile čudovito Dhammo.

Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler to moje duhovno življenje ne postane uspešno in cvetoče, dobro razširjeno, poznano med mnogimi, dokler ni dobro razloženo med božanstvi in med ljudmi.

Danes, Ānanda, se mi je pri svetišču Cāpāla zlobnež Māra približal in ko se je približal je stopil na stran. Ko je stal na strani, mi je zlobnež Māra rekel:

‘Naj Blaženi doseže končno osvoboditev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev. Sedaj je čas, častiti gospod, za končno osvoboditev Blaženega. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

“Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler moji menihi ne bodo pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasili, razkrili, napravili znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in bodo učili čudovito Dhammo.”

Toda sedaj, častiti gospod, so menihi Blaženega pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučili od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi doseže končno osvoboditev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da doseže končno osvoboditev. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

“Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler moje nune ne bodo prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasile, razkrile, napravile znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in bodo učile čudovito Dhammo.”

Toda sedaj, častiti gospod, so nune Blaženega prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučile od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi doseže končno osvoboditev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da doseže končno osvoboditev. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

“Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler moji laični moški ne bodo pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se tega naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasili, razkrili, napravili znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in bodo učili čudovito Dhammo.”

Toda sedaj, častiti gospod, so laični moški Blaženega pravi učenci, dovršeni, disciplinirani, samozavestni, učeni, nosilci Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilni v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se tega naučili od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi doseže končno osvoboditev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da doseže končno osvoboditev. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

“Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler moje laične ženske ne bodo prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, da vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko se ga naučijo od svojega učitelja, ga bodo razglasile, razkrile, napravile znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in bodo učile čudovito Dhammo.”

Toda sedaj, častiti gospod, so laične ženske Blaženega prave učenke, dovršene, disciplinirane, samozavestne, učene, nosilke Dhamme, vadijo v skladu z Dhammo, so pravilne v svoji praksi, živijo v skladu z Dhammo. Ko so se ga naučile od svojega učitelja, ga razglašajo, razkrivajo, napravljajo znanega, objavljenega, odprtega, analiziranega, enostavnega — po tem, ko z razlogom grajajo nauke drugih — in učijo čudovito Dhammo.

Naj Blaženi doseže končno osvoboditev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev. Sedaj je čas, častiti gospod, za Blaženega, da doseže končno osvoboditev. Zaradi teh besed, častiti gospod, ki jih je izrekel Blaženi:

“Jaz ne bom dosegel končne osvoboditve, zlobnež, tako dolgo, dokler to moje duhovno življenje ne postane uspešno in cvetoče, dobro razširjeno, poznano med mnogimi, dokler ni dobro razloženo med božanstvi in med ljudmi.”

Toda sedaj, častiti gospod, duhovno življenje Blaženega je uspešno in cvetoče, dobro razširjeno, poznano med mnogimi, dobro razloženo med božanstvi in ljudmi.

Naj Blaženi doseže končno osvoboditev sedaj, častiti gospod, naj Srečni doseže končno osvoboditev, sedaj je čas, častiti gospod, za končno osvoboditev Blaženega. ’

Ko je bilo to rečeno, je Blaženi rekel zlobnežu Māri: “Naj te ne skrbi, zlobnež, ne bo več dolgo, ko bo Osvobojeni končno osvobojen. Ko bodo trije meseci minili od sedaj, bo Osvobojeni dosegel končno osvoboditev.’ Danes, Ānanda, pri svetišču Cāpāla je Osvobojeni pozorno, s polnim zavedanjem opustil življenjski proces.”

Ko je bilo to rečeno je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo življenje, naj Srečni ostane za celo življenje, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.”

“Dovolj, Ānanda, ne prosi Osvobojenega, sedaj ni pravi čas, Ānanda, moledovati Osvobojenega.”

V drugo je častiti Ānanda rekel Blaženemu:

“Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo življenje, naj Srečni ostane za celo življenje, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.”

“Dovolj, Ānanda, ne prosi Osvobojenega, sedaj ni pravi čas, Ānanda, moledovati Osvobojenega.”

V tretje je častiti Ānanda rekel Blaženemu:

“Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo življenje, naj Srečni ostane za celo življenje, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.”

“Ali, Ānanda, imaš vero v prebujenje Osvobojenega?”

“Da, častiti gospod,”

“Potem zakaj, Ānanda, že tretjič nadleguješ Osvobojenega?”

“Vpričo mene, častiti gospod, osebno sem vas slišal reči: ‘Kdorkoli je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil Štiri poti do moči, lahko, če hoče, Ānanda, ostane za celo življenje ali za kar je ostalo od njega. Osvobojeni je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil Štiri poti do moči. Če želi, Ānanda, lahko Osvobojeni ostane za celo življenje ali za kar je ostalo od njega.’”

“Ali imaš vero, Ānanda?”

“Da, častiti gospod,”

“Potem, Ānanda, to je tvoje napačno ravnanje, to je ta tvoja napaka, da ti, navkljub tako velikemu namigu, ki ga je naredil Osvobojeni, ki je napravil tako močno sugestijo, tega nisi bil sposoben dojeti in nisi prosil Osvobojenega:

‘Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo življenje, naj Srečni ostane za celo življenje, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.’

Če bi, Ānanda, prosil Osvobojenega dvakrat, bi Osvobojeni mogoče zavrnil tvoj nagovor, vendar bi ga sprejel ob tretji priložnosti. Tako, Ānanda, to je tvoje napačno ravnanje, to je tvoja napaka.

24. Ānandova napaka pri Rājagahu

Nekoč, Ānanda, sem živel pri Rājagahu na hribu, imenovanem Jastrebov vrh, sem živel pri Rājagahu, blizu Gotamovega drevesa banyan, sem živel pri Rājagahu, blizu Tatinskega prepada, sem živel pri Rājagahu na strani gore Vebhāra v jami Sedmerih listov, sem živel pri Rājagahu na strani gore Isigili na Črni skali, sem živel pri Rājagahu v Hladnem gozdu pri Kačjem pobočju, sem živel pri Rājagahu v samostanu Reka Tapodā, sem živel blizu Rājagahe, pri Jīvakovem gozdu mangov, sem živel blizu Rājagahe v Jelenjem parku pri kraju imenovanem Maddakucchi. Na tem kraju, Ānanda, sem te nagovoril:

‘Očarljiv, Ānanda, je Rājagaha, očarljiv je hrib Jastrebov vrh, očarljivo je Gotamovo drevo banyan, očarljiv je Tatinski prepad, očarljiva je jama Sedmerih listov na gori Vebhāra, očarljiva je stran gore Isigili na Črni skali, očarljiv je Hladni gozd pri Kačjem pobočju, očarljiv je samostan Reka Tapodā, očarljiv je prostor za hranjenje veveric v bambusovem gozdu, očarljiv je Jīvakov gozd mangov, očarljiv je Jelenji park pri kraju imenovanem Maddakucchi.

Kdorkoli je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil Štiri poti do moči, lahko, če hoče, Ānanda, ostane za celo življenje ali za kar je ostalo od njega. Osvobojeni je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil Štiri poti do moči. Če želi, Ānanda, lahko Osvobojeni ostane za celo življenje ali za kar je ostalo od njega.’

Toda navkljub tako velikemu namigu, ki ga je naredil Osvobojeni, ki je napravil tako močno sugestijo, tega nisi bil sposoben dojeti in nisi prosil Osvobojenega:

‘Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo življenje, naj Srečni ostane za celo življenje, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.’

Če bi, Ānanda, prosil Osvobojenega dvakrat, bi Osvobojeni mogoče zavrnil tvoj nagovor, vendar bi ga sprejel ob tretji priložnosti. Tako, Ānanda, to je tvoje napačno ravnanje, to je tvoja napaka.

25. Ānandova napaka pri Vesālīju

Nekoč, Ānanda, sem živel blizu Vesālīja, v svetišču Udena, živel sem blizu Vesālja, v svetišču Gotamaka, živel sem blizu Vesālīja, v svetišču Sedmih mangov, živel sem blizu Vesālīja, v svetišču Mnogih sinov, živel sem blizu Vesālja, v svetišču Sārandada in tukaj danes, Ānanda, pri svetišču Cāpāla te nagovarjam:

‘Očarljiv, Ānanda, je Vesālī, očarljivo je svetišče Udena, očarljivo je svetišče Gotamaka, očarljivo je svetišče Sedem mangov, očarljivo je svetišče Mnogih sinov, očarljivo je svetišče Sārandada, očarljivo je svetišče Cāpāla.

Kdorkoli je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil Štiri poti do moči, lahko, če hoče, Ānanda, ostane za celo življenje ali za kar je ostalo od njega. Osvobojeni je razvil, Ānanda, zelo cenil, dosegel, dognal, vzdrževal, povečal in pravilno vzpodbudil Štiri poti do moči. Če želi, Ānanda, lahko Osvobojeni ostane za celo življenje ali za kar je ostalo od njega.’

Toda navkljub tako velikemu namigu, ki ga je naredil Osvobojeni, ki je napravil tako močno sugestijo, tega nisi bil sposoben dojeti in nisi prosil Osvobojenega:

‘Naj Blaženi ostane, častiti gospod, za celo življenje, naj Srečni ostane za celo življenje, v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.’

Če bi, Ānanda, prosil Osvobojenega dvakrat, bi Osvobojeni mogoče zavrnil tvoj nagovor, vendar bi ga sprejel ob tretji priložnosti. Tako, Ānanda, to je tvoje napačno ravnanje, to je tvoja napaka.

Ali te nisem posvaril, ko sem razglasil: ‘Tukaj je sprememba v, ločitev od in nestalnost v vsem, kar nam je drago in privlačno’? Kako bi lahko bilo drugače, Ānanda, za to kar je pridobljeno, rojeno, kar postane, je tvorjeno, je predmet razkroja? Ni mogoče reči tega: ‘To se ne bi smelo razkrojiti’. Toda od tega se je odstopilo, je bilo zavrnjeno, izpuščeno, opuščeno. Osvobojeni je zapustil življenjski proces. Zagotovo je Osvobojeni izgovoril te besede:

‘Ne dolgo od sedaj bo Osvobojeni dosegel končno osvoboditev, po treh mesecih bo Osvobojeni dosegel končno osvoboditev.’ Osvobojeni ne more zavoljo življenja spremeniti stvari za nazaj, to ni mogoče.

26. Sedemintrideset stvari na strani prebujenja

Pridi, Ānanda, pojdimo do dvorane Gabled v Velikem gozdu.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril Blaženemu častiti Ānanda. In Blaženi je s častitim Ānando odšel do dvorane Gabled v Velikem gozdu in ko je prišel tja, je nagovoril častitega Ānando, rekoč:

“Pojdi, Ānanda in zberi v dvorani za obiske vse menihe, ki živijo v naselbinah okoli Vesālīja.”

V redu, častiti gospod,” je rekel častiti Ānanda in v sprejemni dvorani zbral vse menihe, ki so živeli v naselbinah okoli Vesālīja. Približal se je Blaženemu in ko je počastil Blaženega, je ostal stoječ ob strani.

Medtem ko je stal ob strani, je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Skupnost menihov se je zbrala, častiti gospod, sedaj je čas, Blaženi, da narediš to, kar si nameraval.”

Blaženi je odšel v dvorano za obiske in ko je vstopil, je sedel na pripravljen sedež. Sede je Blaženi nagovoril menihe:

“Zato, menihi, katerakoli učenja sem z globokim vedenjem učil, ko ste jih dobro razumeli, morate vaditi, jih razviti in napraviti veliko iz tega, da duhovno življenje lahko traja dolgo in lahko vztraja dolgo časa, da bo v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, iz sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.

In katera so ta učenja, ki imajo globoko vedenje, ki sem jih jaz učil, katera po tem, ko jih dobro razumeš, moraš vaditi, razviti in napraviti veliko iz njih, tako da lahko duhovno življenje traja dolgo in lahko vztraja dolgo časa, da bo v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, zaradi sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi?

To so sledeča učenja:

Štirje načini doseganja pozornosti,
Štiri pravilna prizadevanja,
Štiri poti do moči,
Pet sposobnosti,
Pet sil,
Sedem dejavnikov razsvetljenja,
Plemenita osmeročlena pot.

To, menihi, so ta učenja, ki sem jih z globokim vedenjem učil. Ko jih dobro razumete, jih morate dobro vaditi, razviti in napraviti veliko iz njih, tako da duhovno življenje lahko traja dolgo in lahko vztraja dolgo časa, da bo v korist mnogih ljudi, za srečo mnogih ljudi, iz sočutja do sveta, za blaginjo, dobrobit in srečo božanstev in ljudi.”

Potem je Blaženi nagovoril menihe, rekoč:

“Pridite sedaj, menihi, da vam povem, da so vse tvorjene stvari predmet razkroja. Vztrajajte dalje s pazljivostjo! Ne dolgo tega bo Osvobojeni dosegel končno osvoboditev, po treh mesecih bo Osvobojeni dosegel končno osvoboditev.”

Blaženi je to povedal in ko je bilo to rečeno, je Srečni, Učitelj, rekel še nekaj več:

“Mladi in tudi stari, bedaki in tudi modri,
bogati in tudi revni—vsi končajo v smrti.
Kakor posoda iz gline, ki jo je naredil lončar
mala in velika, ta ki je pečena in ta ki ni pečena,
vsa konča v črepinjah, tako tudi življenje konča v smrti.”

Potem je Učitelj rekel še nekaj več:

“Jaz sem visokih let, star, malo življenja mi je preostalo.
Opustil sem ponovno bivaje, napravil sebe za zatočišče, zdaj bom odšel.
Bodite pazljivi, pozorni in krepostni, menihi,
z dobro premišljenimi mislimi zaščitite svoj um.

Kdorkoli bo v tej Dhammi in Disciplini živel pazljivo,
bo z opustitvijo kroga ponovnih bivanj končal trpljenje.”

Četrto poglavje

27. Štiri plemenite stvari

Ko se je Blaženi zjutraj oblekel, je vzel svojo posodo in obleko in odšel v Vesālī prosit hrano. Ko se je vrnil iz Vesālīja, po kosilu, ko je motril na Vesālī s slonovskim pogledom[14], je nagovoril častitega Ānando: “To je zadnjikrat, Ānanda, da bo Osvobojeni videl Vesālī. Pridi Ānanda, pojdiva v Bhaṇḍagāmi.”

“V redu, častiti gospod,” je častiti Ānanda odgovoril Blaženemu in Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel do Bhaṇḍagāma in tam v bližini živel.

Tam je Blaženi rekel menihom: “Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja štirih stvari, menihi, smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili v Saṃsāri.

Katerih štiri?

1) Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja Plemenite kreposti, smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili v Saṃsāri.

2) Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja Plemenite zbranosti smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili v Saṃsāri.

3) Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja Plemenite modrosti smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili v Saṃsāri.

4) Zaradi pomanjkanja razumevanja in pomanjkanja dojemanja Plemenite svobode smo tako vi, kot jaz, dolgo časa tavali in blodili v Saṃsāri.

Toda sedaj je bila ta Plemenita krepost razumljen in dojeta, je bila ta Plemenita zbranost razumljena in dojeta, je bila ta Plemenita modrost razumljena in dojeta, je bila ta Plemenita svoboda razumljena in dojeta. Hrepenenje po nadaljevanju bivanja je bilo izkoreninjeno, kar vodi do ponovnega bivanja je bilo izčrpano, ni več nadaljevanja v bivanju.”

To so bile besede Blaženega. Ko je to povedal, Srečni, Učitelj, je še dodal:

“Krepost, zbranost, modrost in nenadkriljiva svoboda,
so bile s strani slavnega Gotame razumljene,
in po tem, ko jih je globoko spoznal, je Buddha razglasil Dhammo menihom,
ta, ki je končal trpljenje, Učitelj, Vizionar, ki je svoboden.”

Tudi tam je Blaženi, ko je živel v Bhaṇḍagāmu, pogosto govoril menihom o Dhammi, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po obstoju, vplivov nevednosti.”

28. Štiri velike primerjave

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Bhaṇḍagāma tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v slonovo vas Hatthigāma Beluvo, mangovo vas Ambagāmo, vas rožnatih jabolk Jambugāmo, bogato vas Bhoganagaro.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu in Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel do Bhoganagare. Tam je Blaženi živel blizu Bhoganagare pri svetišču Radosti.

Tam je Blaženi nagovoril menihe, rekoč: “Učil vas bom Štirih velikih primerjav, menihi, poslušajte jih in dobro naravnajte svoj um.”

“V redu, častiti gospod,” so ti menihi so odgovorili Blaženemu in Blaženi je rekel sledeče:

1) “Menihi, menih lahko govori tako: ‘Slišal sem naravnost od Blaženega, prijatelji, neposredno sem se naučil: “To je Dhamma, to je Disciplina, to je Učiteljev predpis.”’ Tega menihovega govora, menihi, se ne smete veseliti, niti ga ne zavrniti. Ne da bi se ga veselili, ne da bi ga zavrnili, po dobrem preučevanju teh besed in izrazov, jih primerjajte s Suttami, jih primerjajte z Disciplino.

2) Če se besede primerjajo s Suttami, če se primerjajo z Disciplino in se ne skladajo dobro s Suttami, se ne skladajo dobro z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘To gotovo ni beseda Blaženega, tega se ni dobro naučil od tega meniha,’ in, menihi, to bi morali opustiti. Če se, ko se te besede primerjajo s Suttami, primerjajo z Disciplino, in se skladajo s Suttami, se dobro skladajo z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘Gotovo je to beseda Blaženega, to se je dobro naučil od tega meniha.’ To, menihi, je prva Velika primerjava, ki bi jo morali imeti v umu.

3) Menihi, menih lahko govori tako: ‘V določenem bivališču živi skupnost s starešinami in voditelji, to sem slišal neposredno od te skupnosti, neposredno sem se naučil: “To je Dhamma, to je Disciplina, to je Učiteljev predpis.”’ Tega menihovega govora, menihi, se ne smete veseliti, niti ga ne zavrniti. Ne da bi se ga veselili, ne da bi ga zavrnili, po dobrem preučevanju teh besed in izrazov, jih primerjajte s Suttami, jih primerjajte z Disciplino.

4) Če se besede primerjajo s Suttami, če se primerjajo z Disciplino in se ne skladajo dobro s Suttami, se ne skladajo dobro z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘To gotovo ni beseda Blaženega, tega se ni dobro naučil od te skupnosti,’ in, menihi, to bi morali opustiti. Če se, ko se te besede primerjajo s Suttami, primerjajo z Disciplino, in se skladajo s Suttami, se dobro skladajo z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘Gotovo je to beseda Blaženega, to se je dobro naučil od te skupnosti.’ To, menihi, je druga Velika primerjava, ki bi jo morali imeti v umu.

5) Menihi, menih lahko govori tako: ‘V določenem prebivališču živi mnogo starešin, zelo učenih, ki so učeni v tradicijah, ki so nosilci Učenja, nosilci Discipline, nosilci Postave, slišal sem to neposredno od teh starešin, neposredno sem se naučil: “To je Dhamma, to je Disciplina, to je Učiteljev predpis.”’ Tega menihovega govora, menihi, se ne smete veseliti, niti ga ne zavrniti. Ne da bi se ga veselili, ne da bi ga zavrnili, po dobrem preučevanju teh besed in izrazov, jih primerjajte s Suttami, jih primerjajte z Disciplino.

6) Če se besede primerjajo s Suttami, če se primerjajo z Disciplino in se ne skladajo dobro s Suttami, se ne skladajo dobro z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘To gotovo ni beseda Blaženega, tega se ni dobro naučil od teh starešin,’ in, menihi, to bi morali opustiti. Če se, ko se te besede primerjajo s Suttami, primerjajo z Disciplino, in se skladajo s Suttami, se dobro skladajo z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘Gotovo je to beseda Blaženega, to se je dobro naučil od teh starešin.’ To, menihi, je tretja Velika primerjava, ki bi jo morali imeti v umu.

7) Menihi, menih lahko govori tako: ‘V nekem prebivališču živi starešina, zelo učen, ki je učen v tradicijah, nosilec Učenja, nosilec Discipline, nosilec Postave, slišal sem to neposredno od te starešine, neposredno sem se naučil: “To je Dhamma, to je Disciplina, to je Učiteljev predpis.”’ Tega menihovega govora, menihi, se ne smete veseliti, niti ga ne zavrniti. Ne da bi se ga veselili, ne da bi ga zavrnili, po dobrem preučevanju teh besed in izrazov, jih primerjajte s Suttami, jih primerjajte z Disciplino.

8) Če se besede primerjajo s Suttami, če se primerjajo z Disciplino in se ne skladajo dobro s Suttami, se ne skladajo dobro z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘To gotovo ni beseda Blaženega, tega se ni dobro naučil od te starešine,’ in, menihi, to bi morali opustiti. Če se, ko se te besede primerjajo s Suttami, primerjajo z Disciplino, in se skladajo s Suttami, se dobro skladajo z Disciplino, lahko pridete do zaključka: ‘Gotovo je to beseda Blaženega, to se je dobro naučil od te starešine.’ To, menihi, je četrta Velika primerjava, ki bi jo morali imeti v umu.

Tudi tam je Blaženi, ko je živel blizu Bhoganagara pri svetišču Radosti, pogosto govoril menihom o Dhammi, rekoč:

“Takšna je krepost, takšna je zbranost, takšna je modrost. Ko je krepost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede zbranosti. Ko je zbranost dobro razvita, daje velik plod in prinaša velike prednosti glede modrosti. Ko je modrost dobro razvita je um popolnoma osvobojen od vplivov, se pravi: vplivov čutnosti, vplivov hrepenenja po obstoju, vplivov nevednosti.”

29. Zadnja jed

Potem je Blaženi, ko je živel blizu Bhoganagara tako dolgo, kot je želel, nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pojdimo v Pāvo.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu in Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel k Pāvi. Tam je Blaženi živel blizu Pāve v mango gozdu kovača Cunde.

Kovač Cunda je slišal: “Zdi se, da je Blaženi prispel k Pāvi in prebiva blizu Pāve, v mojem gozdu mangov.” Kovač Cunda je odšel k Blaženemu in ko se je približal in počastil Blaženega, je sedel na stran. Ko je kovač Cunda sedel na strani, ga je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Potem je kovač Cunda, ko ga je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, rekel Blaženemu: “Naj se Blaženi strinja, častiti gospod, da mu jutri darujem obed, skupaj s skupnostjo menihov.”

Blaženi se je molče strinjal. Ko je kovač Cunda razumel strinjanje Blaženega, je vstal s svojega sedeža, počastil in obkrožil Blaženega in odšel.

Minila je noč in kovač Cunda je v svojem lastnem bivališču pripravil odlične jedi in obilje mehke svinjine . Ko je prišel čas, je oznanil Blaženemu: “Čas je, častiti gospod, obed je pripravljen.”

Blaženi je oblečen in s svojo posodo ter skupaj s skupnostjo menihov odšel do bivališča kovača Cunde. Ko je prišel, je sedel na pripravljen sedež. Sede je Blaženi nagovoril kovača Cundo:

“Serviraj mi mehko svinjino, ki si jo pripravil, Cunda, vendar serviraj skupnosti menihov druge pripravljene jedi.”

“V redu, častiti gospod”, je rekel kovač Cunda, in ko je odgovoril Blaženemu, je serviral Blaženemu mehko svinjino, ki je bila pripravljena. Skupnosti menihov je serviral druge pripravljene jedi. Potem je Blaženi nagovoril kovača Cundo:

“Vrzi kar je ostalo mehke svinjine v jamo, Cunda, ker ne vidim, Cunda, v svetu s svojimi božanstvi, Māro in Brahmo, v tej generaciji s svojimi asketi in brahmini, princi in moškimi enega, ki ko jo poje, lahko popolnoma prebavi, razen Osvobojeni.”

“V redu, častiti gospod”, je rekel kovač Cunda. Ko je odgovoril Blaženemu in ko je vrgel to, kar je ostalo mehke svinjine v jamo, se je približal Blaženemu, ga počastil in sedel na stran.

Ko je kovač Cunda sedel na strani, ga je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Potem je vstal s svojega sedeža in odšel.

Ko je Blaženi pojedel hrano kovača Cunde, se je v njem pojavilo boleče trpljenje, krvava griža in močni občutki, kot je smrtna bolečina. Blaženi je pozorno, z vsem zavedanjem, izrinil iz sebe te bolečine, ne da bi mu povzročale težave. Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, gremo v Kusināro.”

“V redu, častiti gospod”, je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu.

“Ko je jedel hrano kovača Cunde, tako sem slišal,
je Pokončni izkusil zelo močno trpljenje, podobno smrtni bolečini.

V Učitelju, ki je jedel mehko svinjino,
se je pojavila zelo močna slabost.
Ko se je še vedno čistil, je Blaženi rekel:
‘Šel bom v mesto Kusinārā.’”

30. Pitna voda

Ko je zapustil cesto, se je približal vznožju nekega drevesa. Ko je prišel tja, je nagovoril častitega Ānando: “Pridi sedaj, Ānanda, štirikrat prepogni zunanje ogrinjalo zame, jaz sem utrujen, Ānanda, rad bi se usedel.”

“V redu, častiti gospod”, je rekel častiti Ānanda in ko je odgovoril Blaženemu, je pripravil štirikrat prepognjeno zunanje ogrinjalo in Blaženi je sedel na pripravljen sedež. Sede je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi sedaj, Ānanda, prinesi pitno vodo, jaz sem žejen, Ānanda, rad bi pil.”

Ko je bilo to rečeno, je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Prav sedaj, častiti gospod, je petsto vozov šlo mimo in mali potoček, ki teče tukaj, se je zmotnil zaradi koles, se je premešal in skalil. Reka Kakutthā ni daleč stran, s prozorno vodo, prijetno vodo, hladno vodo, čisto vodo, s čudovitima bregovoma, očarljiv kraj, tam lahko Blaženi pije pitno vodo in si lahko hladi svoje ude.”

V drugo je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi sedaj, Ānanda, prinesi pitno vodo, jaz sem žejen, Ānanda, rad bi pil.”

V drugo je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “Prav sedaj, častiti gospod, je petsto vozov šlo mimo in mali potoček, ki teče tukaj, se je zmotnil zaradi koles, se je premešal in skalil. Reka Kakutthā ni daleč stran, s prozorno vodo, prijetno vodo, hladno vodo, čisto vodo, s čudovitima bregovoma, očarljiv kraj, tam lahko Blaženi pije pitno vodo in si lahko hladi svoje ude.”

V tretje je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Pridi sedaj, Ānanda, prinesi pitno vodo, jaz sem žejen, Ānanda, rad bi pil.”

“V redu, častiti gospod”, je rekel častiti Ānanda in po tem, ko je odgovoril Blaženemu, vzel posodo ter se približal majhnemu potoku. Ta majhen tekoči potok, ki je bil prej moten zaradi koles, premešan in skaljen, je sedaj ko se mu je Ānanda približal, tekel bister, čist in neskaljen.

Potem je častitemu Ānandi prišlo na misel: “Zagotovo je čudovito, zagotovo je neverjetno, velika moč Osvobojenega in veliko veličanstvo je v tem, da ta potok, ki je prej tekel moten zaradi koles in bil premešan in skaljen, sedaj teče bister, čist in neskaljen.”

Ko je vzel posodo pitne vode je šel do Blaženega in ko se mu je približal, je rekel Blaženemu: “To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, velika moč in veliko veličanstvo Osvobojenega je v tem, da je ta tekoči potok, ki je bil prej moten zaradi koles in premešan in skaljen, ko pa sem se mu približal, teče bister, čist in neskaljen. Prosim, pijte pitno vodo, Blaženi! Prosim pijte pitno vodo, Srečni!” Potem je Blaženi pil vodo.

31. Zgodba o Pukkusu Mallaputti

Ob tem času je Pukkasa Mallaputta, učenec Āḷāre Kālāme[15], potoval po cesti od Pāvā do Kusinārā. Pukkasa Mallaputta je videl Blaženega sedeti pri vznožju nekega drevesa. Ko ga je zagledal, se je približal Blaženemu in potem ko je prišel do njega in ga počastil, je sedel na stran. Sede na strani je Pukkasa Mallaputta rekel Blaženemu: “To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, da ti, ki so šli v posvečeno življenje, častiti gospod, živijo tako mirno življenje.

Pred nekaj časa, častiti gospod, je Āḷāra Kālāma zapustil cesto po kateri je potoval in je prebil dan sede, ne daleč stran, ob vznožju nekega drevesa. Potem, častiti gospod, je približno petsto vozov peljalo mimo, zelo blizu Āḷāre Kālāme. Potem, častiti gospod, se je neki mož, ki je potoval za temi vozovi, približal Āḷāri Kālāmi in ko se je približal je rekel Āḷāri Kālāmi:

‘Ali niste videli, častiti gospod, da je petsto vozov peljalo mimo?’

‘Nisem videl, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali niste slišali zvoka?’

‘Jaz nisem slišal zvoka, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste spali?’

‘Jaz nisem spal, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste bili pri zavesti?’

‘Da, prijatelj.’

‘Tako, častiti gospod, čeprav pri zavesti in buden, ko je približno petsto vozov peljalo zelo blizu mimo, vi tega niste niti videli niti slišali! No, častiti gospod, celo vaše dvojno ogrinjalo je pokrito s prahom!’

‘Da, prijatelj.’

Potem je temu možu prišlo na misel: ‘To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, da tisti, ki so resnično šli v posvečeno življenje, živijo tako mirno življenje. Ker, čeprav je bil pri zavesti in buden, ko je zelo blizu peljalo mimo petsto vozov, on tega ni niti videl niti slišal!’ In dobil je veliko zaupanje v Āḷāro Kālāmo in je odšel.”

“Sedaj, kaj misliš Pukkusa, kaj je bolj težko narediti, kaj je bolj težko doseči: da nekdo, čeprav pri zavesti in buden, ko pride mimo približno petsto vozov, teh niti ne vidi niti ne sliši, ali da nekdo, čeprav je pri zavesti in buden, ko dež pade na zemljo, ko božanstva ustvarijo vihar na zemlji in se bliska in grmi, on tega niti ne vidi niti ne sliši?”

“Zakaj, častiti gospod, bi to primerjali s petsto vozov, šesto vozov, sedemsto vozov, osemsto vozov, devetsto vozov, tisoč vozov, tisoč sto vozov? Težje je narediti ali težje doseči to, da nekdo, čeprav pri zavesti in buden, ko pride mimo približno petsto vozov, teh niti ne vidi niti ne sliši, ali da nekdo, čeprav je pri zavesti in buden, ko dež pade na zemljo, ko božanstva ustvarijo vihar na zemlji in se bliska in grmi, tega niti ne vidi niti ne sliši.”

“Nekega dne, Pukkusa, sem živel blizu Ātumā pri Okrašeni hiši. Takrat je deževalo, božanstva so ustvarila vihar na zemlji in se je bliskalo in grmelo. Ne daleč stran od Okrašene hiše sta umrla dva brata, ki sta bila kmeta, skupaj s štirimi volovi. Potem, Pukkusa, je prišla velika množica ljudi iz Ātumā in prišla do mesta, kjer sta umrla dva brata, ki sta bila kmeta, skupaj s štirimi volovi.

Potem, Pukkusa, ko sem zapustil Okrašeno hišo, sem hodil na odprtem, blizu vrat v Okrašeno hišo. Iz te množice ljudi, Pukkusa, je prišel k meni neki človek in ko se mi je približal in me počastil, je obstal na strani. Ko je tam stal, Pukkusa, sem rekel temu človeku:

‘Zakaj, prijatelj, se je zbrala ta velika množica ljudi?’

‘Prav sedaj, častiti gospod, je deževalo, božanstva so ustvarila vihar na zemlji in se je bliskalo in grmelo in dva brata, ki sta bila kmeta, sta umrla, skupaj s štirimi volovi in ta velika množica ljudi se je zbrala tukaj. Ampak, kje ste bili vi, častiti gospod?’

‘Jaz sem bil tukaj, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste videli to?’

‘Jaz nisem videl, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste slišali zvok?’

‘Jaz nisem slišalo zvoka, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste spali?’

‘Jaz nisem spal, prijatelj.’

‘Toda, častiti gospod, ali ste bili pri zavesti?’

‘Da, prijatelj.’

‘Torej, častiti gospod, čeprav pri zavesti in buden, ko je deževalo, ko so božanstva ustvarila vihar na zemlji in se je bliskalo in grmelo, vi niste niti videli tega niti ni slišali zvoka!’

‘Da, prijatelj.’

Potem, Pukkusa, je prišlo na misel temu možu: ‘To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, da tisti, ki so resnično šli v posvečeno življenje, živijo tako mirno življenje. Ker čeprav pri zavesti in budni, ko je deževalo, ko so božanstva ustvarila vihar na zemlji in se je bliskalo in grmelo, on tega ni niti videl niti ni slišal zvoka!’ In dobil je veliko zaupanje vame in ko me je počastil in obkrožil je odšel.”

Ko je bilo to rečeno, je Pukkusa Mallaputta rekel Blaženemu: “To zaupanje, častiti gospod, ki sem ga imel v Āḷāro Kālāmo, je izginilo, kot bi ga odpihnil vihar, kot bi ga odplavila hitro deroča reka:

Odlično, častiti gospod! Odlično, častiti gospod! To je ravno tako, častiti gospod, kot bi nekdo postavil pokonci tisto, kar ja bilo prevrnjeno ali odprl tisto, kar je bilo zaprto ali pokazal pot temu, ki se je izgubil ali nosi oljno svetilko v temi, tako da lahko tisti, ki ima oči vidi oblike, prav tako je Dhammo pojasnil Blaženi na več kot en način. Jaz grem do Blaženega, častiti gospod, po zatočišče in po Dhammo in do skupnosti menihov. Prosim imejte v mislih, Blaženi, da sem laični učenec, ki je šel po zatočišče od danes naprej tako dolgo, kot sem opremljen z življenjem.”

Potem je Pukkusa Mallaputta nagovoril določenega moža, rekoč: “Pridi, služabnik, prinesi mi par zlikanih zlato obarvanih oblačil pripravljenih za nošnjo.”

“V redu, častiti gospod,”je rekel ta mož in ko je odgovoril Pukkusi Mallaputti je prinesel par zlikanih zlato obarvanih oblačil pripravljenih za nošnjo. In Pukkusa Mallaputta je ponudil ta par zlikanih zlato obarvanih oblačil pripravljenih za nošnjo Blaženemu, rekoč: “Prosim sprejmite, častiti gospod, ta par zlikanih zlato obarvanih oblačil pripravljenih za nošnjo, iz sočutja do mene, Blaženi.”

“Torej, Pukkusa, ogrni me z enim in Ānando z drugim.”

“V redu, častiti gospod,” je rekel Pukkusa Mallaputta in ko je odgovoril Blaženemu je ogrnil Blaženega z enim in Ānando z drugim oblačilom. Potem je Blaženi Pukkusa Mallaputta poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi. Ko je bil Pukkusa Mallaputta poučen, vzpodbujen, navdušen in razveseljen od Blaženega z govorom o Dhammi, je vstal s svojega sedeža, počastil in obkrožil Blaženega ter odšel.

Častiti Ānanda je ne dolgo zatem, ko je Pukkusa Mallaputta odšel, ponudil ta par zlikanih zlato obarvanih oblačil, pripravljenih za nošnjo Blaženemu in ko jih je položil na telo Blaženega, se je zdelo, da so izgubila svoj lesk.

Potem je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, kako svetla in čista je barva kože Osvobojenega, častiti gospod! Ta par zlikanih zlato obarvanih oblačil, pripravljenih za nošnjo, častiti gospod, ko so bila položena na telo Blaženega so izgubila svoj lesk!”

“Ānanda, ob dveh priložnostih je barva kože Osvobojenega postala nenavadno svetla in čista.

Ob katerih dveh priložnostih?

Prva je v noči, Ānanda, ko se je Osvobojeni popolno prebudil in druga je v noči, ko Osvobojeni dokončno doseže element Nibbane brez ostanka, ko umre. Ob teh dveh priložnostih je barva kože Osvobojenega izredno svetla in čista. Danes, Ānanda, med zadnjim delom noči, blizu Kusinārā, v Mallovem gozdu sal pri Upavattani, med parom dreves sal bo Osvobojeni dosegel končno osvoboditev.

“Pridi Ānanda, pojdimo k reki Kakutthā.”

“V redu, častiti gospod,” je častiti Ānanda odgovoril Blaženemu.

“Par zlikanih zlato obarvanih oblek je ponudil Pukkusa,
ko jih je ogrnil Učitelj, je zlata barva njegove kože sijala še naprej.”

32. Cundakova velika pridobitev

Potem je Blaženi z veliko skupnostjo menihov odšel do reke Kakutthe. Ko je prišel do reke Kakutthe je vstopil v reko, se okopal, pil vodo in prišel nazaj iz vode. Potem se je namenil v gozd mangov. Ko se je približal, je nagovoril častitega Cundaka: “Pridi sedaj, Cundaka, razprostri zame zunanjo ogrinjalo zloženo na štiri dele, jaz sem utrujen, Cundaka, in bi legel.”

“V redu, častiti gospod” je rekel častiti Cundaka in ko je odgovoril Blaženemu, je razprostrl zunanje oblačilo. Blaženi je legel na svojo desno stran v položaj leva in ko je položil eno nogo na drugo, je pozorno, s polnim zavedanjem usmeril svoj um na čas prebujenja. In častiti Cundaka je sedel prav tam, nasproti Blaženega.

“Prebujeni je odšel do majhne reke Kakutthe,
ki je imela transparentno, prijetno in čisto vodo,
Učitelj, zelo utrujen, je zabredel v reko,
Osvobojeni, ki je brez primere tukaj v svetu.

Po umivanju in pitju vode je Učitelj prišel iz reke,
in v skupnosti menihov je v ospredju
Učitelj, Blaženi, učil Dhammo,
nato pa je Veliki modrec odšel v mangov gozd.

In nagovoril je meniha po imenu Cundaka:
“Razgrni zame zloženo obleko na štiri dele, da ležem,”
Cunda, ki ga je rotil ta z razvitim umom,
je zelo hitro razgrnil štirikrat prepognjeno obleko.
Učitelj je zelo utrujen legel,
Cundaka pa je sedel prav tam spredaj.”

Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando: “Lahko, Ānanda, da nekdo krivi kovača Cunda, rekoč: ‘Zate ni koristi, prijatelj Cunda, to je zate slabo dejanje, da Osvobojeni, po jedi tvoje zadnje podarjene hrane, doseže končno osvoboditev.’

Če obstaja obžalovanje pri kovaču Cundi, Ānanda, ga potolaži na ta način: ‘To je korist zate, prijatelj Cunda, to je dobro dejanje zate, da je Osvobojeni, po tem ko je pojedel tvojo zadnjo hrano, ki si mu jo podaril, dosegel končno osvoboditev. To sem slišal iz oči v oči od Blaženega, prijatelj Cunda, to sem se naučil iz oči v oči: ‘Obstajata dve podarjeni hrani, v kateri je isto odlično sadje, ima isti odličen rezultat, ki daje večji sad, večji rezultat kot druga podarjena hrana.

Kateri dve?

To je podarjena hrana, po kateri se je Osvobojeni prebudil do neprekosljivega in popolnega prebujenja; in to je podarjena hrana, po kateri je Osvobojeni dosegel končno dosego elementa Nibbane brez ostanka, v času njegove smrti. To sta dve podarjeni hrani, ki imata isto sadje, imata isti rezultat, in ki je veliko večji sad, večji rezultat, kot ga daje druga podarjena hrana.

Prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do dolgega življenja, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do lepote, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do sreče, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do slave, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do nebes, prijatelj kovač Cunda je pridobil dobra dela, kar vodi do neodvisnosti.’ Če obstaja obžalovanje za kovača Cundo, Ānanda, naj mu bo pojasnjeno na ta način!”

Potem je Blaženi, ker je razumel pomen tega, ob tej priliki izrekel vzvišeni izrek:

“Za tega, ki daje, se zasluge povečajo,
če zadrži sovraštvo, se to ne akumulira.
Vešči opušča kar je slabo,
ko uniči strasti, sovraštvo in zablode je osvobojen.”

Peto poglavje

33. Čaščenje Osvobojenega

Potem je Blaženi nagovoril častitega Ānando, rekoč: “Pridi Ānanda, gremo do nasprotnega brega Zlate reke, do Kusinārā in do Mallovega gozda sal pri Upavattanu.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ānanda Blaženemu in Blaženi je skupaj z veliko skupnostjo menihov odšel na nasprotno obalo Zlate reke, do Kusinārā in Mallovega gozda sal pri Upavattanu. Ko so odšli je nagovoril častitega Ānando: “Pridi, Ānanda, pripravi zame pernico z vzglavjem, ki gleda na sever, med dvema drevesoma sal, jaz sem utrujen, Ānanda, in bi se ulegel.”

“V redu, častiti gospod,” je rekel častiti Ānanda in ko je odgovoril Blaženemu, je pripravil ležišče z vzglavjem, ki je gledalo proti severu, med dvema drevesoma sal. Blaženi je legel na desno stran v levji položaj in položil eno nogo vrh druge, pozorno, s polnim zavedanjem.

V tem času sta bila drevesa sal v polnem cvetenju, in čeprav izven časa cvetenja, sta vsipala cvetove na telo Osvobojenega, ga obsuvala s cvetjem, oblivala s cvetjem v znak čaščenja. Iz neba je padalo tudi božansko cvetje koralnega drevesa in se je vsipalo na telo Osvobojenega, pršelo nanj, ga obsuvalo, oblivalo Osvobojenega v čaščenje. Tudi božanski sandalov prah je padal z neba in pršel navzdol na telo Osvobojenega, ga obsuval, se zlival na Osvobojenega v čaščenje. Tudi božanska glasba je igrala na nebu v čaščenje Osvobojenega in božanske pesmi so pele na nebu v čaščenje Osvobojenega.

Potem je Blaženi rekel častitemu Ānandi: “Drevesi sal sta izven časa cvetenja polni cvetočih cvetov, ki se vsipajo na telo Osvobojenega, ga obsuvajo, ga oblivajo v znak čaščenja. Prav tako cvetovi božanskega koralnega drevesa padajo z neba, se vsipajo na telo Osvobojenega, ga obsuvajo, ga oblivajo v čaščenju. Tudi božanski sandalov prah pada z neba in prši navzdol na telo Osvobojenega, ga obsuva, se zliva na Osvobojenega v čaščenje. Tudi božanska glasba igra na nebu v čaščenje Osvobojenega. Tudi božanske pesmi pojejo na nebu v čaščenje Osvobojenega.

Ampak ni zaradi tega, Ānanda, Osvobojeni upravičeno počaščen, upoštevan, spoštovan, oboževan ali čislan. Ta menih, nuna, laični moški ali laična ženska, Ānanda, ki živi v prakticiranju Učenja v skladu z Dhammo, je pravilen v svoji praksi, živi v skladu z Dhammo, ta časti, upošteva, spoštuje in čisla Osvobojenega z največjim oboževanjem. Zato, Ānanda, morali bi misliti: ‘Dajmo živeti v prakticiranju Učenja v skladu z Dhammo, pravilno v naši praksi, živimo v skladu z Dhammo,’ tako bi moral vaditi, Ānanda.”

34. Obisk božanstev

Ob tem času je častiti Upavāṇa stal pred Blaženim ter ga hladil s pahljačo. Tedaj pa je Blaženi odslovil častitega Upavāṇa, rekoč: “Odidi, menih, ne stoj pred mano.”

Častiti Ānanda je pomislil: “Ta častiti Upavāṇa je bil dolgo časa spremljevalec Blaženega, živel je blizu njega, v njegovi bližini. Potem je v zadnjem trenutku Blaženi odslovil častitega Upavāṇa, rekoč: ‘Odidi, menih, ne stoj pred mano.’ Kaj je bil razlog, kaj je bil vzrok, da Blaženi odpusti častitega Upavāṇa, rekoč: ‘Odidi, menih, ne stoj pred mano’?”

Častiti Ānanda je rekel Blaženemu: “Ta častiti Upavāṇa je bil dolgo časa spremljevalec Blaženega, živel je blizu njega, v njegovi bližini. Potem je v zadnjem trenutku Blaženi odslovil častitega Upavāṇa, rekoč: ‘Odidi, menih, ne stoj pred mano.’ Kaj je bil razlog, kaj je bil vzrok, da Blaženi odpusti častitega Upavāṇa, rekoč: ‘Odidi, menih, ne stoj pred mano’?”

“Skoraj vsa božanstva, Ānanda, iz desetih svetov so se zbrala, da vidijo Osvobojenega, povsod okoli Kusinārā in Mallovega gozda dreves sal pri Upavattani. Zaradi tega celo do 12 milj daleč ni prostora, niti za konico lasu, ki ga ne bi napolnila mogočna božanstva. In božanstva, Ānanda, se pritožujejo in pravijo: ‘Od daleč smo prišla, da vidimo Osvobojenega. Samo občasno, redko, Osvobojeni, spoštovanja vredna bitja, popolno razsvetljena bitja nastanejo v svetu. Danes med zadnjim delom noči bo končna osvoboditev Osvobojenega, vendar ta mogočni menih stoji v ospredju in zakriva Osvobojenega in zato ne moremo videti Osvobojenega v njegovem zadnjem trenutku.’”

“Toda na katera bitja in božanstva misli Blaženi?”

“Obstajajo, Ānanda, božanstva na nebu, ki zaznavajo Zemljo, imajo skuštrane lase, jočejo, dvigujejo roke in padajo kot spodsekana, se valjajo po tleh naprej in nazaj kot bi imeli odsekane noge, jočejo: ‘Prehitro bo Blaženi dosegel končno osvoboditev, prehitro bo Srečni dosegel končno osvoboditev, prehitro bo izginil Jasnovidec v svet!’

Obstajajo, Ānanda, božanstva na Zemlji, ki zaznavajo Zemljo, imajo skuštrane lase, jočejo, dvigujejo roke in padajo kot spodsekana, se valjajo po tleh naprej in nazaj kot bi imeli odsekane noge, jočejo: ‘Prehitro bo Blaženi dosegel končno osvoboditev, prehitro bo Srečni dosegel končno osvoboditev, prehitro bo izginil Jasnovidec v svet!’”

Toda ta božanstva, ki so odrezala strast, pozorno, s polnim zavedanjem, vztrajajo misleč: ‘Vse tvorjeno je minljivo, kako bi lahko bilo drugače?’”

35. Štiri mesta, ki ustvarjajo navdušenje

“Prej, častiti gospod, so menihi, ko so prebivali med deževnim umikom, prihajali k Osvobojenemu in mi smo sprejeli te meditirajoče menihe k zborovanju, da bi ti lahko videli in pozdravili Osvobojenega. Toda kaj bo potem, ko Blaženi umre, častiti gospod, in mi ne bomo več sprejemali teh meditirajočih menihov k zborovanju, da bi ti lahko videli in pozdravili Osvobojenega.”

“Obstajajo štiri mesta, ki se lahko obiščejo, kar bi povzdignilo navdušenje, Ānanda, vernemu človeku iz dobre družine.

Katera štiri?

1) Ko pomisliš: ‘Tukaj je bil rojen Osvobojeni[16]’, Ānanda, to je mesto, ki se naj obišče, kar bi povzdignilo navdušenje vernemu človeku iz dobre družine.

2) Ko pomisliš: ‘Tukaj se je Osvobojeni prebudil v neprekosljivo in popolno prebujenje[17]’, Ānanda, to je mesto, ki se naj obišče, kar bi povzdignilo navdušenje vernemu človeku iz dobre družine.

3) Ko pomisliš: ‘Tukaj je Osvobojeni pognal kolo Učenja[18]’, Ānanda, to je mesto, ki se naj obišče, kar bi povzdignilo navdušenje vernemu človeku iz dobre družine.

4) Ko pomisliš: ‘Tukaj je Osvobojeni postal popolnoma osvobojen v element Nibbane brez ostanka[19]’, Ānanda, to je mesto, ki se naj obišče, kar bi povzdignilo navdušenje vernemu človeku iz dobre družine.

To so štiri mesta, Ānanda, ki se naj obiščejo, kar bi povzdignilo navdušenje vernemu človeku iz dobre družine.

Zvesti menihi, nune, laični moški, laične ženske bodo prišli z mišljenjem: ‘Tukaj je bil rojen Osvobojeni’, ‘Tukaj se je Osvobojeni prebudil v neprekosljivo in popolno prebujenje’, ‘Tukaj je Osvobojeni pognal kolo Učenja’, ‘Tukaj je Osvobojeni postal popolnoma osvobojen v element Nibbane brez ostanka’ in kdorkoli, Ānanda, bo umrl na romanju k svetiščem z umom zaupanja, se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na srečnem kraju, v nebeškem svetu.”

“Kako, častiti gospod, moramo ravnati glede žensk?”

“Kakor, da jih ne vidite, Ānanda.”

“Toda, ko jih vidimo, častiti gospod, kako naj ravnamo?”

“Brez pogovarjanja z njimi, Ānanda.”

“Vendar, če se pogovarjamo, častiti gospod, kako naj ravnamo?”

“Morate biti pozorni, Ānanda.”

“Kako naj ravnamo, častiti gospod, glede trupla Osvobojenega?”

“Ne skrbi, Ānanda, o tem, kako bi moral častno odstraniti truplo Osvobojenega. Pridi, Ānanda, živi tako, da si prizadevaš za najvišje dobro, si vdan najvišjemu dobremu, si pazljiv na najvišje dobro, goreč in odločen. Obstajajo, Ānanda, modri plemeniti, modri brahmini, modri gospodarji, ki imajo vero v Osvobojenega. Oni bodo častno odstranili truplo Osvobojenega.”

“Kako naj ravnamo, častiti gospod, glede trupla Osvobojenega?”

“Tako, kot ravnate glede trupla pravičnega monarha[20], tako bi morali ravnati glede trupla Osvobojenega.”

“Toda kako ravnajo, častiti gospod, glede trupla pravičnega monarha?”

“Truplo pravičnega monarha ovijejo, Ānanda, v čisto tkanino in ko so ga ovili v čisto tkanino, ga ovijejo z mikanim bombažem in ko so ga ovili z mikanim bombažem, ga ovijejo s čisto tkanino. To pomeni, po ovitju trupla pravičnega monarha s petsto ovoji tkanine in bombaža, ga zaprejo v železno posodo z oljem in to zaprejo v še eno železno posodo in to dajo na odišavljeno pogrebno grmado, zažgejo truplo pravičnega monarha in zgradijo na razpotju cest stupo[21] za pravičnega monarha.

Tako ravnajo glede trupla pravičnega monarha in kakor ravnajo s truplom pravičnega monarha, tako bi morali ravnati tudi glede trupla Osvobojenega in stupa naj se naredi za Osvobojenega na razpotju cest. Kdor pripravlja cvetje, dišave ali prah ali časti ali vzpostavlja zaupanje v svojem umu, mu bo to za njegovo dolgotrajno korist in srečo.

Štiri osebe, Ānanda, so vredne stupe.

Katere štiri?

1) Osvobojeni, Vredni, popolni Sambuddha[22] je vreden stupe,

2) Tihi Sambuddha[23] je vreden stupe,

3) Učenci Osvobojenega so vredni stupe,

4) Pravični monarh je vreden stupe.

In iz kakega razloga ali vzroka je Osvobojeni, Vredni, popolni Sambuddha vreden stupe? Ko pomisliš: ‘To je stupa Osvobojenega, Vrednega, popolnega Sambuddhe, Ānanda, mnogo ljudi umiri svoj um in po umiritvi njihovega uma, ob razpadu telesa, po smrti, se pojavijo na srečnem mestu, v nebeškem svetu. To je razlog ali vzrok, Ānanda, zakaj je Osvobojeni, Vredni, popolni Sambuddha vreden stupe.

In iz kakega razloga ali vzroka je Tihi Sambuddha vreden stupe? Ko pomisliš: ‘To je stupa Blaženega, Tihega Sambuddhe’, Ānanda, mnogo ljudi očisti svoj um in po očiščenju njihovega uma, ob razpadu telesa, po smrti, se pojavijo na srečnem mestu, v nebeškem svetu. To je razlog ali vzrok, Ānanda, zakaj je Tihi Sambuddha vreden stupe.

In iz kakega razloga ali vzroka so učenci Osvobojenega vredni stupe? Ko pomisliš: ‘To je stupa učencev Blaženega, Vrednega, popolnega Sambuddhe, Ānanda, mnogo ljudi očisti svoj um in po očiščenju njihovega uma, ob razpadu telesa, po smrti, se pojavijo na srečnem mestu, v nebeškem svetu. To je razlog ali vzrok, Ānanda, zakaj so učenci Osvobojenega vredni stupe.

In iz kakega razloga ali vzroka je pravični monarh vreden stupe? Ko pomisliš: ‘To je stupa pravičnega monarha, pravičnega kralja’, Ānanda, mnogo ljudi očisti svoj um in po očiščenju njihovega uma, ob razpadu telesa, po smrti, se pojavijo na srečnem mestu, v nebeškem svetu. To je razlog ali vzrok, Ānanda, zakaj je pravični monarh vreden stupe. To, Ānanda, so štiri vrste oseb, vrednih stupe.”

36. Ānandove čudovite kvalitete

Ko je častiti Ānanda vstopil v dnevni prostor in se naslonil na vrata, je tam obstal in začel jokati: “Učitelj bo dosegel končno osvoboditev, medtem ko sem jaz še vedno učenec, ki se mora še veliko naučiti. In učitelj ima sočutje zame!”

Potem je Blaženi vprašal menihe: “Menihi, kje je Ānanda?”

“Častiti Ānanda, častiti gospod, je ko je vstopil v dnevni prostor in se naslonil na vrata, tam obstal in začel jokati: ‘Učitelj bo dosegel končno osvoboditev, medtem ko sem jaz še vedno učenec, ki se mora še veliko naučiti. In učitelj ima sočutje zame!’”

In Blaženi je nagovoril nekega meniha: “Pojdi, menih in v mojem imenu nagovori Ānando: ‘Prijatelj Ānanda, učitelj te kliče.’”

“V redu, častiti gospod,” je menih odgovoril Blaženemu in odšel do častitega Ānande in mu rekel: “ Prijatelj Ānanda, učitelj te kliče.”

“V redu, prijatelj,” je rekel častiti Ānanda in ko je odgovoril temu menihu, se je napotil k Blaženemu. Ko se mu je približal in ga počastil je sedel na stran. Sede na strani je Blaženi rekel častitemu Ānandi:

“Dovolj, Ānanda, ne žaluj, ne objokuj. Ali vas nisem opozoril, ko sem sporočil: ‘Sprememba, ločitev in spremenljivost je v vsem, kar nam je drago in privlačno.’ Ānanda, kako bi lahko bilo drugače to, kar je pridobljeno, rojeno, je postalo, je pogojeno, je predmet razpada? Ni mogoče reči tega: ‘Telo Osvobojenega ne sme razpasti’.

Dolgo časa, Ānanda, prebivaš blizu Osvobojenega s koristnimi, prijetnimi, zaupanja vrednimi in brezmejno prijateljskimi telesnimi dejanji, s koristnimi, prijetnimi, zaupanja vrednimi in brezmejno prijateljskimi govornimi dejanji, s koristnimi, prijetnimi, zaupanja vrednimi in brezmejno prijateljskimi mentalnimi dejanji si naredil dela zaslug, Ānanda, ki bi jih moral posvetiti sebi, da kmalu postaneš ta, ki je brez nečistosti!”

Blaženi je nagovoril menihe, rekoč: “Kdorkoli so bili spoštovanja vredna bitja, popolni Sambuddhe v preteklosti, menihi, tisti Blaženi so prav tako imeli take superiorne spremljevalce, kot je Ānanda za mene; kdorkoli bodo spoštovanja vredna bitja, popolni Sambuddhe v prihodnosti, menihi, ti Blaženi bodo prav tako imeli take superiorne spremljevalce, kot je Ānanda za mene.

Ānanda je moder, menihi, Ānanda je inteligenten, menihi, on ve: ‘To je čas za menihe, da pristopijo in vidijo Osvobojenega, to je čas za menihe, to je čas za nune, to je čas za laične moške, to je čas za laične ženske, to je čas za kralje, za kraljeve ministre, za zunanje učitelje, za učence zunanjih učiteljev.’

Glede Ānande, menihi, obstajajo štiri čudovite in neverjetne stvari.

Katere štiri?

1) Če, menihi, skupina menihov pride obiskati Ānando je njihov um privzdignjen, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori besede dobrodošlice, njegov govor privzdigne njihov um. Vendar je skupina menihov razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

2) Če, menihi, skupina nun pride obiskati Ānando je njihov um privzdignjen, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori besede dobrodošlice, njegov govor privzdigne njihov um. Vendar je skupina nun razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

3) Če, menihi, skupina laičnih moških pride obiskati Ānando je njihov um privzdignjen, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori besede dobrodošlice, njegov govor privzdigne njihov um. Vendar je skupina laičnih moških razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

4) Če, menihi, skupina laičnih žensk pride obiskati Ānando je njihov um privzdignjen, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori besede dobrodošlice, njegov govor privzdigne njihov um. Vendar je skupina laičnih žensk razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

To so štiri čudovite in neverjetne stvari o Ānandi.

Obstajajo štiri čudovite in neverjetne stvari, menihi, o pravičnem monarhu.

Katere štiri?

1) Če, menihi, skupina plemenitih pride obiskati pravičnega monarha je njihov um privzdignjen, ker ga vidijo in če pravični monarh spregovori, njegov govor povzdigne njihov um. Vendar je skupina plemenitih razočarana, če takrat pravični monarh ostane tiho.

2) Če, menihi, skupina brahminov pride obiskati pravičnega monarha je njihov um privzdignjen, ker ga vidijo in če pravični monarh spregovori, njegov govor povzdigne njihov um. Vendar je skupina brahminov razočarana, če takrat pravični monarh ostane tiho.

3) Če, menihi, skupina gospodarjev pride obiskati pravičnega monarha je njihov um privzdignjen, ker ga vidijo in če pravični monarh spregovori, njegov govor povzdigne njihov um. Vendar je skupina gospodarjev razočarana, če takrat pravični monarh ostane tiho.

4) Če, menihi, skupina asketov pride obiskati pravičnega monarha je njihov um privzdignjen, ker ga vidijo in če pravični monarh spregovori, njegov govor povzdigne njihov um. Vendar je skupina asketov razočarana, če takrat pravični monarh ostane tiho.

Na isti način obstajajo štiri čudovite in neverjetne stvari, menihi, o Ānandi.

1) Če, menihi, skupina menihov pride obiskati Ānando je njihov um privzdignjen, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori, njegov govor povzdigne njihov um. Vendar je skupina menihov razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

2) Če, menihi, skupina nun pride obiskati Ānando je njihov um privzdignjen, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori, njegov govor povzdigne njihov um. Vendar je skupina nun razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

3) Če, menihi, skupina laičnih moških pride obiskati Ānando je njihov um privzdignjen, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori, njegov govor povzdigne njihov um. Vendar je skupina laičnih moških razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

4) Če, menihi, skupina laičnih žensk pride obiskati Ānando je njihov um privzdignjen, ker ga vidijo in če Ānanda spregovori, njegov govor povzdigne njihov um. Vendar je skupina laičnih žensk razočarana, če takrat Ānanda ostane tiho.

Obstajajo štiri čudovite in neverjetne stvari, menihi, o Ānandi.”

37. Zgodovina Kusināra

Ko je bilo to rečeno, je častiti Ānanda nagovoril Blaženega: “Spoštovani gospod, naj Blaženi ne doseže končne osvoboditve v tem majhnem mestu, v tem pustem mestu, v tem pozabljenem mestu. Obstajajo, častiti gospod, druga velika mesta, kot so: Campā, Rājagaha, Sāvatthī, Sāketa, Kosambī, Bārāṇasī—naj Blaženi tam doseže končno osvoboditev. Tam obstaja mnogo bogatih plemenitih, bogatih brahminov, bogatih gospodarjev, ki so vdani Osvobojenemu in bodo častno organizirali pogreb Osvobojenega.”

“Ne reci tega, Ānanda, ne reci tega, Ānanda: ‘To malo mesto, to pusto mesto, to pozabljeno mesto’. Prej, Ānanda, je bil kralj z imenom Mahāsudassana, pravičen monarh, pravičen kralj, zmagovalec preko štirih strani sveta, ta, ki je vzpostavil stabilno državo in posedoval sedem draguljev[24].

Ta Kusinārā, je bila tedaj imenovana Kusāvatī in je bilo glavno mesto kralja Mahāsudassana. Raztezalo se je za dvanajst leg[25] od vzhoda do zahoda in sedem leg od severa do juga. Glavno mesto Kusāvatī je bilo cvetoče, Ānanda, uspešno, naseljeno, polno ljudi, z mnogo hrane, tako kot je, Ānanda, glavno mesto božanstva imenovanega Āḷakamandā cvetoče, uspešno, naseljeno, polno ljudi, z mnogo hrane, tako je bilo glavno mesto Kusāvatī cvetoče, Ānanda, uspešno, naseljeno, polno ljudi, z mnogo hrane.

Glavno mesto Kusāvatī ni bilo nikoli ločeno od desetih zvokov, podnevi ali ponoči, to se pravi: zvoka slonov, zvoka konjev, zvoka vozov, zvoka bobnov, zvoka taborov, zvoka lutenj, zvoka pesmi, zvoka cimbal, zvoka ročnih zvoncev in z ‘jej, pij, žveči!’ kot desetega zvoka.

38. Malli častijo Blaženega

“Pojdi, Ānanda, in ko boš vstopil v Kusināro, najavi Mallom: ‘Danes, Vāseṭṭhi, v zadnjem delu noči, bo Osvobojeni dosegel končno osvoboditev. Pojdite z mano, Vāseṭṭhi, pojdite z mano, Vāseṭṭhi, ne obžalujte tega kasneje, misleč: “Na področju naše vasi je Osvobojeni dosegel končno osvoboditev in mi v zadnjem delu noči nismo šli in obiskali Osvobojenega”’.”

“V redu, častiti gospod,”je rekel častiti Ānanda in ko je odgovoril Blaženemu, se je oblekel, vzel svojo obleko in posodo in vstopil s skupnostjo v Kusināro.

V tem času so se Malli iz Kusinārā zbrali v mestni dvorani zaradi nekega posla. Častiti Ānanda je odšel tja, kjer so se Malli iz Kusinārā zbrali v mestni dvorani in ko se je približal, je rekel Mallom: “Danes, Vāseṭṭhi, bo v zadnjem delu noči dosegel Osvobojeni končno osvoboditev, pridite, Vāseṭṭhi, pridite, Vāseṭṭhi, ne obžalujte tega kasneje, misleč: ‘Na področju naše vasi je Osvobojeni dosegel končno osvoboditev in mi v zadnjem delu noči nismo šli in obiskali Osvobojenega.’”

Ko so to slišali od častitega Ānande, so Malli, sinovi Mall, snahe Mall in žene Mall postali nesrečni, depresivni, s svojim umom v trpljenju. Nekateri so imeli skuštrane lase, so jokali, dvigovali roke in jih spuščali kot bi bile odsekane, se valjali po tleh naprej in nazaj, kot bi imeli odsekane noge in jokali: ‘Prehitro bo Blaženi dosegel končno osvoboditev, prehitro bo Srečni dosegel končno osvoboditev, prehitro bo izginil Jasnovidec v svet!’

Malli, sinovi Mall, snahe Mall in žene Mall, nesrečni, potrti z umom v trpljenju, so se približali Mallovem gozdu sal pri Upavattani in se približali častitemu Ānandi.

Častitemu Ānandi je prišlo na misel: “Če dopustim, da Malli iz Kusinārā počastijo Blaženega vsak posebej, se bo noč končala, preden bo Blaženi počaščen od Mall iz Kusinārā. Če pa ločim Malle po družinah in jim tako omogočim počastiti Blaženega, rekoč: ‘Mall s tem in tem imenom, skupaj s svojimi otroci, ženo, svojci in svetniki častijo s svojo glavo nogo Blaženega’?”

Potem je častiti Ānanda ločil Malle po družinah in jim omogočil, da počastijo Blaženega, rekoč: “Mall s tem in tem imenom, skupaj s svojimi otroci, ženo, svojci in svetniki častijo s svojo glavo nogo Blaženega.”

Častiti Ānanda je na ta način med prvim delom noči omogočil Mallom iz Kusinārā počastiti Blaženega.

39. Subhadda, zadnji neposredni učenec

Takrat je popotnik po imenu Subhadda prispel v Kusinār. Popotnik Subhadda je slišal: “Zdi se, da bo danes v zadnjem delu noči asket Gotama dosegel končno osvoboditev.”

Popotniku Subhaddi je prišlo na misel: “Slišal sem od starih, starejših popotnikov, ki so učitelji in učitelji učiteljev, ko so rekli: ‘Samo občasno, redko, se Osvobojeni, spoštovanja vredna bitja, popolni Sambuddhe pojavijo na svetu.’ Danes, v zadnjem delu noči, bo asket Gotama dosegel končno osvoboditev. Pojavil se mi je dvom in imam zaupanje v asketa Gotamo: ‘Asket Gotama je sposoben učiti Dhammo na tak način, da bom sposoben opustiti ta dvom.’”

Potem se je popotnik Subhadda približal Malovem gozdu sal pri Upavattani. Ko se je približal častitemu Ānandi in ko je pristopil je rekel častitemu Ānandi: “Slišal sem od starih, starejših popotnikov, dragi Ānanda, ki so učitelji in učitelji učiteljev, ko so rekli: ‘Samo občasno, redko, se Osvobojeni, spoštovanja vredna bitja, popolni Sambuddhe pojavijo na svetu.’ Danes, v zadnjem delu noči, bo asket Gotama dosegel končno osvoboditev. Pojavil se mi je dvom in imam zaupanje v asketa Gotamo: ‘Asket Gotama je sposoben učiti Dhammo na tak način, da bom sposoben opustiti ta dvom’. Bilo bi dobro, dragi Ānanda, če bi mi bilo dovoljeno videti asketa Gotamo.”

Ko je bilo to rečeno, je častiti Ānanda rekel popotniku Subhaddi: “Dovolj, prijatelj Subhadda, ne nadleguj Osvobojenega, Blaženi je izčrpan.”

V drugo je popotnik Subhadda rekel častitemu Ānandi: “Slišal sem od starih, starejših popotnikov, dragi Ānanda, ki so učitelji in učitelji učiteljev, ko so rekli: ‘Samo občasno, redko, se Osvobojeni, spoštovanja vredna bitja, popolni Sambuddhe pojavijo na svetu.’ Danes, v zadnjem delu noči, bo asket Gotama dosegel končno osvoboditev. Pojavil se mi je dvom in imam zaupanje v asketa Gotamo: ‘Asket Gotama je sposoben učiti Dhammo na tak način, da bom sposoben opustiti ta dvom’. Bilo bi dobro, dragi Ānanda, če bi mi bilo dovoljeno videti asketa Gotamo.

V drugo je častiti Ānanda rekel popotniku Subhaddi: “ Dovolj, prijatelj Subhadda, ne nadleguj Osvobojenega, Blaženi je izčrpan.”

V tretje je popotnik Subhadda rekel častitemu Ānandi: “Slišal sem od starih, starejših popotnikov, dragi Ānanda, ki so učitelji in učitelji učiteljev, ko so rekli: ‘Samo občasno, redko, se Osvobojeni, spoštovanja vredna bitja, popolni Sambuddhe pojavijo na svetu.’ Danes, v zadnjem delu noči, bo asket Gotama dosegel končno osvoboditev. Pojavil se mi je dvom in imam zaupanje v asketa Gotamo: ‘Asket Gotama je sposoben učiti Dhammo na tak način, da bom sposoben opustiti ta dvom’. Bilo bi dobro, dragi Ānanda, če bi mi bilo dovoljeno videti asketa Gotamo.”

V tretje je častiti Ānanda rekel popotniku Subhaddi: “Dovolj, prijatelj Subhadda, ne nadleguj Osvobojenega, Blaženi je izčrpan.”

Blaženi je slišal častitega Ānando, ko je ta imel ta pogovor s popotnikom Subhaddo. In Blaženi je rekel častitemu Ānandi: “Dovolj, Ānanda, ne oviraj Subhadde, dovoli Subhaddi da vidi Osvobojenega. Karkoli bo Subhadda hotel od mene, vse to bo vprašal, iščoč globlje vedenje in me ne bo nadlegoval. Katerokoli vprašanje bo postavil, bom nanj odgovoril in to bo hitro razumel.”

Potem je častiti Ānanda rekel popotniku Subhaddi: “Pridi, prijatelj Subhadda, Blaženi ti je dal dovoljenje.”

Popotnik Subhadda se je približal Blaženemu in ko je pristopil, sta z Blaženim izmenjala pozdrave in ko sta izmenjala vljudnostni pogovor in pozdrave, je sedel na stran.

Sede na strani je popotnik Subhadda rekel Blaženemu: “Ti asketi in brahmini, dragi Gotama, ki imajo skupnost, skupino, ki učijo skupino, dobro znani, slavni, ustanovitelji religij, sprejeti med ljudmi kot svetniki, kot so na primer: Pūraṇa Kassapa, Makkhali Gosāla, Ajita Kesakambala, Pakudha Kaccāyana, Sañjaya Belaṭṭhaputta, Nigaṇṭha Nāṭaputta, so oni vsi razumeli, v skladu z njihovo lastno izjavo? Ali pa ni noben razumel? Ali, nekateri so razumeli? Ali, nekateri niso razumeli?”

“Dovolj, Subhadda, prenehaj s tem: ‘Ali so oni vsi razumeli, v skladu z njihovo lastno izjavo? Ali pa ni noben razumel? Ali, nekateri so razumeli? Ali, nekateri niso razumeli?’ Učil te bom Dhammo, Subhadda, prisluhni, dobro usmeri svoj um in bom govoril.”

“V redu, častiti gospod,” je odgovoril popotnik Subhadda Blaženemu in Blaženi je rekel: “Kjerkoli, Subhadda, se Plemenita osmeročlena pot ne najde v Dhammi in Disciplini, tam ni moč najti pravega asketa, tam ni moč najti pravega asketa druge, tam ni moč najti pravega asketa tretje, tam ni moč najti pravega asketa četrte stopnje[26].

Toda kjerkoli, Subhadda, se Plemenita osmeročlena pot najde v Dhammi in Disciplini, tam se najde pravi asket, tam se najde pravi asket druge, tam se najde pravi asket tretje, tam se najde pravi asket četrte stopnje.

V tej Dhammi in Disciplini, Subhadda, se najde Plemenita osmeročlena pot, tukaj se najde pravi asket, tukaj se najde pravi asket druge stopnje, tukaj se najde pravi asket tretje, tukaj se najde pravi asket četrte stopnje.

Prazni so zunanji nauki teh drugih asketov, Subhadda, toda če bi menihi živeli pravilno, svet ne bi bil brez spoštovanja vrednih bitij.

Pri devetindvajsetih letih, Subhadda, pred več kot petdesetimi leti, sem šel v posvečeno življenje kot iskalec tega kar je dobro, resnično sem zaradi tega šel v posvečeno življenje, Subhadda.

Asketi obstajajo v svetu prave Dhamme, zunaj nje ni pravega asketa, ni moč najti pravega asketa druge, ni moč najti pravega asketa tretje, ni moč najti pravega asketa četrte stopnje. Prazni so zunanji nauki teh drugih asketov, Subhadda, toda če bi menihi živeli pravilno, svet ne bi bil brez spoštovanja vrednih bitij.”

Ko je bilo to rečeno, je popotnik Subhadda rekel Blaženemu: “Odlično, častiti gospod! Odlično, častiti gospod! To je tako, kot bi nekdo postavil pokonci tisto, kar je bilo prevrnjeno ali odprl tisto, kar je bilo zaprto ali pokazal pot temu, ki se je izgubil ali nosi oljno svetilko v temi, tako da lahko tisti, ki ima oči vidi oblike. Prav tako je Dhammo pojasnil Blaženi na več kot en način. Jaz grem do Blaženega, častiti gospod, po zatočišče in po Dhammo in do skupnosti menihov. Naj v prisotnosti Blaženega prejmem napredovanje v posvečeno življenje, častiti gospod, naj prejmem polno posvetitev.”

“Ti, ki so bili prej v drugi sekti in želijo v tej Dhammi in Disciplini napredovati v posvečeno življenje, ki želijo polno posvetitev, živijo na preizkušnji štiri mesece in ob koncu štirih mesecev, ko je um menihov zadovoljen, napredujejo v posvečeno življenje in popolno posvetitev v meništvo. Toda jaz razumem, da obstaja razlika med osebami v tem primeru.”

“Častiti gospod, če ti ki so bili prej v drugi sekti želijo v tej Dhammi in Disciplini napredovati v posvečeno življenje, ki želijo polno posvetitev, živijo na preizkušnji štiri mesece in ob koncu štirih mesecev, ko je um menihov zadovoljen, napredujejo v posvečeno življenje in popolno posvetitev v meništvo, potem bom jaz živel na preizkušnji štiri leta in na koncu štirih let, ko je um menihov zadovoljeni, mi lahko oni dajo posvetitev v posvečeno življenje in polno posvetitev v meništvo.”

Nato je Blaženi rekel častitemu Ānandi: “Potem, Ānanda, daj posvetitev v posvečeno življenje Subhaddi.”

“V redu, častiti gospod,” je častiti Ānanda odgovoril Blaženemu.

Potem je popotnik Subhadda rekel častitemu Ānandi: “Tu so gotovo koristi zate, prijatelj Ānanda, to je gotovo dober dosežek zate, prijatelj Ānanda, da si tukaj, iz oči v oči z Učiteljem, tudi ti bil posvečen s posvečenjem spremljajočega.”

Popotnik Subhadda je prejel posvetitev v posvečeno življenje v prisotnosti Blaženega, sprejel je polno posvetitev.

Ne dolgo po posvetitvi je častiti Subhadda, ko je prebival v samoti, odmaknjen, pozoren, goreč in odločen, ko ni preteklo dolgo časa, dosegel to korist, za katero mlad gospod gre upravičeno od doma v brezdomsko življenje, ta neprekosljivi zaključek duhovnega življenja in prebiva vedoč, izkušen in ga doseže sam v tem življenju.

Uničeno je ponovno rojstvo, dovršeno je duhovno življenje, napravljeno je to, kar je bilo potrebno napraviti, ni več tega posvetnega stanja—to je uvidel.

In častiti Subhadda je postal še eno spoštovanja vredno bitje. Bil je zadnji neposredni učenec Blaženega.

Šesto poglavje

40. Zadnja navodila Osvobojenega

Blaženi je nagovoril častitega Ānando: “Lahko se zgodi, Ānanda, da kdo od vas razmišlja na tak način: ‘Preteklost je učiteljeva beseda, nič več nimamo učitelja.’ Toda to se ne bi smelo jemati tako. Ānanda, katerokoli Dhammo in Disciplino sem učil ali jo določil, Ānanda, ta je tvoj Učitelj po moji smrti.

Sedaj, Ānanda, menihi naslavljajo eden drugega z besedo ‘prijatelj’, toda po moji smrti se naj ne obračajo več tako eden na drugega. Starejši menih, Ānanda, naj mlajšega meniha naslovi z njegovim imenom ali z njegovim priimkom ali z besedo ‘prijatelj’. Mlajši menih naj naslovi starejšega meniha s spoštovani gospod ali častiti gospod.

Če to želi, Ānanda, lahko Skupnost po moji smrti odpravi manjša in podrejena pravila za vadbo[27].

Najvišjo kazen, Ānanda, se po moji smrtie naj da menihu Channu[28].” “Toda kaj je najvišja kazen, častiti gospod?” “Menih Channa, Ānanda, lahko reče karkoli hoče, toda z njim menihi ne bodo govorili ali mu svetovali ali ga poučevali.”

Potem je Blaženi nagovoril menihe: “Lahko, menihi, da za enega od menihov obstaja dvom ali nejasnosti glede Buddhe, ali glede Dhamme, ali glede Skupnosti, ali glede poti, ali glede prakse. Vprašajte, menihi, ne obžalujte kasneje z razmišljanjem, kot: ‘Soočeni smo bili z Učiteljem in Blaženega nismo neposredno vprašali o vadbi.’” Ko je bilo to rečeno, so ti menihi ostali tiho.

V drugo je Blaženi nagovoril menihe: “Lahko, menihi, da je za enega od menihov obstaja dvom ali nejasnosti glede Buddhe, ali glede Dhamme, ali glede Skupnosti, ali glede poti, ali glede prakse. Vprašajte, menihi, ne obžalujte kasneje z razmišljanjem kot: ‘Soočeni smo bili z Učiteljem in Blaženega nismo neposredno vprašali o vadbi.’” Ko je bilo to rečeno, so v drugo ti menihi ostali tiho.

V tretje je Blaženi nagovoril menihi: “Lahko, menihi, da je za enega od menihov obstaja dvom ali nejasnosti glede Buddhe, ali glede Dhamme, ali glede Skupnosti, ali glede poti, ali glede prakse. Vprašajte, menihi, ne obžalujte kasneje z razmišljanjem kot: ‘Soočeni smo bili z Učiteljem in Blaženega nismo neposredno vprašali o vadbi.’” Ko je bilo to rečeno, so v tretje ti menihi ostali tiho.

Blaženi je nagovoril menihe: “Lahko, menihi, da zaradi spoštovanja do Učitelja ne postavite vprašanja, potem en prijatelj, menihi, lahko obvesti drugega prijatelja o svojih dvomih.” Ko je bilo to rečeno, so ti menihi ostali tiho.

Potem je častiti Ānanda rekel Blaženemu: “ To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, častiti gospod, jaz sem prepričan, častiti gospod, da v tej Skupnosti menihov ni nikogar med menihi, ki ima dvom ali nejasnost glede Buddhe, ali glede Dhamme, ali glede Skupnosti, ali glede poti, ali glede prakse.”

“Iz zaupanja govoriš, Ānanda, toda Osvobojeni, Ānanda, ima znanje, da tukaj ni niti enega med menihi v tej Skupnosti menihov, ki ima dvom ali nejasnost glede Buddhe, ali glede Dhamme, ali glede Skupnosti, ali glede poti, ali glede prakse. Ker, med temi petsto menihi, Ānanda, je ta, ki je zadnji menih, Vstopajoči v tok in nič več ne pade v nižje svetove ter ima določeno usodo, ki se konča v končnem prebujenju.”

Potem je Blaženi nagovoril menihe, rekoč: “No, menihi, ker sem vam povedal, da vse pogojene stvari propadejo, se še naprej trudite s pozornostjo!” To so bile zadnje besede Osvobojenega.

41. Končna osvoboditev

Potem je Blaženi dosegel prvo stopnjo[29] meditacije in po izhodu iz prve stopnje meditacije je dosegel drugo stopnjo meditacije, in po izhodu iz druge stopnje meditacije je dosegel tretjo stopnjo meditacije, in po izhodu iz tretje stopnje meditacije je dosegel četrto stopnjo meditacije, in po izhodu iz četrte stopnje meditacije je dosegel sfero neskončnega prostora, in po izhodu iz sfere neskončnega prostora je dosegel sfero neskončnega zavedanja, in po izhodu iz sfere neskončnega zavedanja je dosegel sfero praznine, in po izhodu iz sfere praznine je dosegel sfero niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja, in po izhodu iz sfere niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja je dosegel prenehanje zaznavanja in čutenja.

Častiti Ānanda je rekel častitemu Anuruddhi: “Ali je Blaženi, častiti Anuruddha[30], dosegel končno osvoboditev?”

“Blaženi, častiti Ānanda, ni dosegel končne osvoboditve, on je dosegel prenehanje zaznavanja in čutenja.”

Blaženi je, ko je prišel iz prenehanja zaznavanja in čutenja, dosegel sfero niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja, in ko je prišel iz sfere niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja je dosegel sfero praznine, in ko je prišel iz sfere praznine je dosegel sfero neskončnega zavedanja, in ko je prišel iz sfere neskončnega zavedanja je dosegel sfero neskončnega prostora, in ko je prišel iz sfere neskončnega prostora je dosegel četrto stopnjo meditacije, in ko je prišel iz četrte stopnje meditacije je dosegel tretjo stopnjo meditacije, in ko je prišel iz tretje stopnje meditacije je dosegel drugo stopnjo meditacije, in ko je prišel iz druge stopnje meditacije je dosegel prvo stopnjo meditacije, in ko je prišel iz prve stopnje meditacije je dosegel drugo stopnjo meditacije, in ko je prišel iz druge stopnje meditacije je dosegel tretjo stopnjo meditacije, in ko je prišel iz tretje stopnje meditacije je dosegel četrto stopnjo meditacije, in ko je prišel iz četrte stopnje meditacije je Blaženi takoj dosegel končno osvoboditev.

Ko je Blaženi dosegel končno osvoboditev skupaj z Osvoboditvijo, se je zgodil velik potres in zaslišal strašen grom.

Ko je Blaženi dosegel končno osvoboditev skupaj z Osvoboditvijo, je Brahmā Sahampati[31] izrekel te verze:

“Vsem bitjem na svetu bodo telesa razpadla, celo Učitelju, Takšnemu, neprimerljivemu v svetu,
Osvobojeni, Sambuddha, je dosegel končno Osvoboditev.”

Ko je Blaženi dosegel končno osvoboditev skupaj z Osvoboditvijo, je Sakka[32], vladar božanstev, izrekel ta verz:

“Resnično nestalne so vse tvorbe. Njihova narava je rast in razpad,
po nastanku pride do prenehanja, njihova umiritev je blažena.”

Ko je Blaženi dosegel končno osvoboditev skupaj z Osvoboditvijo, je častiti Anuruddha izrekel te verze:

“Ni več dihanja za tega Takšnega z mirnim umom,
osvobojen poželenja, Modrec, ki je umrl, je vstopil v mir.
Z neomajnim srcem, je prestal boleče občutke,
kakor plamen, ki izžareva, tako je bil njegov um osvobojen v Nibbāno.”

Ko je Blaženi dosegel končno osvoboditev skupaj z Osvoboditvijo, je častiti Ānanda izrekel ta verz:

“Grozen je bil ta potres, kar lasje so šli pokonci,
ko je Sambuddha, obdarjen z vsemi plemenitimi kvalitetami, dosegel Osvoboditev.”

Ko je Blaženi dosegel končno osvoboditev so menihi, ki še niso bili osvobojeni strasti, dvigovali roke in padali kot spodsekani, se valjali po tleh naprej in nazaj, kot bi imeli odsekane noge in jokali: ‘Prehitro je Blaženi dosegel končno osvoboditev, prehitro je Srečni dosegel končno osvoboditev, prehitro je izginil Jasnovidec v svet!’ Toda ti menihi, ki so bili osvobojeni strasti, so pozorno, s polnim zavedanjem vztrajali z mislijo: “Nestalni so vsi procesi, kako bi lahko bilo drugače?”

Potem je častiti Anuruddha rekel menihom: “Dovolj, prijatelji, ne žalujte, ne objokujte. Ali vas ni opozoril Blaženi, ko je izjavil: ‘Vse, kar nam je drago in privlačno se bo spremenilo, ločilo in bo postalo drugače?’ Kako bi lahko bilo drugače, prijatelji, za to, kar je pridobljeno, rojeno, je postalo, je tvorjeno, je predmet razgradnje? Ni mogoče reči: ‘Naj se ne razgradi’. Božanstva, prijatelji, se pritožujejo.”

“Toda na katera bitja in božanstva častiti Anuruddha misli?”

“Obstajajo, prijatelj Ānanda, božanstva na nebu, ki zaznavajo Zemljo, imajo skuštrane lase, jočejo, dvigujejo roke, padajo kot spodsekana, se valjajo po tleh naprej in nazaj, kot bi imela odsekane noge in jočejo: ‘Prehitro je Blaženi dosegel končno osvoboditev, prehitro je Srečni dosegel končno osvoboditev, prehitro je izginil Jasnovidec v svet!’

Obstajajo, prijatelj Ānanda, božanstva na Zemlji, imajo skuštrane lase, jočejo, dvigujejo roke, padajo kot spodsekana, se valjajo po tleh naprej in nazaj, kot bi imela odsekane noge in jočejo: ‘Prehitro je Blaženi dosegel končno osvoboditev, prehitro je Srečni dosegel končno osvoboditev, prehitro je izginil Jasnovidec v svet!’

Toda ta božanstva, ki so odstranila strast, so pozorno, s polnim zavedanjem vztrajala z mislijo: “Nestalne so vse tvorbe, kako bi lahko bilo drugače?’”

42. Priprava trupla

Častiti Anuruddha in častiti Ānanda sta preživela ostanek noči v pogovoru o Dhammi. Častiti Anuruddha je nagovoril častitega Ānando: “Pojdi, Ānanda, in ko prideš v Kusināro, obvesti Malle iz Kusinārā, rekoč: ‘Blaženi je dosegel Osvoboditev, Vāseṭṭhi, sedaj napravite kar želite.’”

“V redu, častiti gospod,” je rekel častiti Ānanda in ko je odgovoril častitemu Anuruddhi, se je oblekel v jutranjo nošo in vzel svojo obleko in posodo in odšel v Kusināro s spremstvom.

Ob tem času so bili Malli iz Kusinārā zbrani v mestni dvorani zaradi nekega posla. Častiti Ānanda je odšel k Mallom iz Kusinārā v mestno dvorano in ko je pristopil je obvestil Malle iz Kusinārā: “Blaženi je dosegel Osvoboditev, Vāseṭṭhi, sedaj napravite kar želite.”

Ko so slišali te besede častitega Ānande, so Malli, sinovi Mall, snahe Mall in žene Mall postali nesrečni, potrti, z umom predanim trpljenju. Nekateri s skuštranimi lasmi so jokali, dvigovali roke in padali kot spodsekani, se valjali po tleh naprej in nazaj, kot bi imeli odsekane noge in jokali: ‘Prehitro je Blaženi dosegel končno osvoboditev, prehitro je Srečni dosegel končno osvoboditev, prehitro je izginil Jasnovidec v svet!”

Malli iz Kusinārā so ukazali svojim možem: “Sedaj, prijatelji, zberite dišave in cvetje in vse glasbenike v Kusināru.”

Malli iz Kusinārā so vzeli dišave in cvetne vence in vse glasbenike iz mesta in petsto parov oblačil in se odpravili v Mallov gozd dreves sal pri Upavattani, k truplu Blaženega. Ko so prišli do trupla Blaženega, so s spoštovanjem, upoštevanjem in čaščenjem počastil truplo, s plesom, petjem, glasbo, venci cvetja in dišavami in napravili baldahin iz tkanin in pripravili krožne paviljone, tako da je minil dan.

Mallom iz Kusinārā je prišlo na misel: “Danes je prepozno, da bi zažgali truplo Blaženega, jutri bomo zažgali truplo Blaženega.”

Potem so Malli iz Kusinārā, s spoštovanjem, upoštevanjem, čaščenjem in oboževanjem počastili truplo Blaženega, s plesom, petjem, glasbo, venci cvetja in dišavami in napravili baldahin iz tkanin in pripravili krožne paviljone, tako da je minil drugi dan, da je minil tretji dan, da je minil četrti dan, da je minil peti dan, da je minil šesti dan.

Na sedmi dan je Mallom iz Kusinārā prišlo na misel: “Ko spoštujemo, upoštevamo, častimo in počastimo truplo Blaženega, s plesom, petjem, glasbo, venci cvetja in dišavami in ko ga odpeljemo iz mesta na jug, bomo zunaj mesta na južni strani zažgali truplo Blaženega.”

Ob tem času je osem vodij Mall, ko so si oprali glave in nase nadeli čista oblačila, reklo: “Dajmo, dvignimo truplo Blaženega,” toda tega niso bili sposobni dvigniti.

Potem so Malli iz Kusinārā rekli častitemu Anuruddhi: “Kaj je razlog, Anuruddha, kaj je vzrok, zakaj osem vodij Mall, ki so si umili svoje glave in nadeli čista oblačila in rekli: ‘Dajmo, dvignimo truplo Blaženega,’ tega ni bilo sposobno dvigniti?”

“Vi Vāseṭṭhi imate en namen in božanstva imajo drug namen.”

“Toda kakšen je namen božanstev, častiti gospod?”

“Vaš namen, Vāseṭṭhi, je: ‘Mi, ko spoštujemo upoštevamo, častimo in počastimo truplo Blaženega, s plesom, petjem, glasbo, venci cvetja in dišavami, ko ga odpeljemo iz mesta na jug, bomo zunaj mesta na jugu zažgali truplo Blaženega.’

Namen božanstev, Vāseṭṭhi, je: ‘Mi, ko spoštujemo upoštevamo, častimo in počastimo truplo Blaženega, s plesom božanstev, petjem, glasbo, venci cvetja in dišavami, ko ga odpeljemo na sever mesta skozi severna vrata in se ponovno vrnemo v mesto skozi severna vrata in ga peljemo do sredine mesta in potem ven skozi vzhodna vrata, na vzhodu mesta in tam pri svetišču Mall, imenovanem Makuta-Bandhana, sežgemo truplo Blaženega.”

“Naredimo torej v skladu z nameni božanstev, častiti gospod.”

Ob tem času je bila celotna Kusinārā, vključno s kupi smeti, prekrita do kolen s cvetovi Božanskega koralnega drevesa. Božanstva in Malli iz Kusinārā so spoštovali upoštevali, častili in počastil truplo Blaženega s plesi božanstev in ljudi, petjem, glasbo, venci cvetja in dišavami in po tem, ko so ga peljali na severno stran mesta in so ponovno vstopili v mesto skozi severna vrata in ga peljali do sredine mesta in šli ven iz mesta skozi vzhodna vrata, na vzhodu mesta pri svetišču Mall, imenovanem Makuta-Bandhana, ter tam položili na tla truplo Blaženega.

Malli iz Kusinārā so rekli častitemu Ānandi: “Kako naj ravnamo, častiti Ānanda, glede trupla Osvobojenega?”

“Ravnajte, Vāseṭṭhi, kot bi ravnali s truplom pravičnega monarha. Tako bi morali ravnati glede trupla Osvobojenega.”

“Toda kako ravnamo, častiti Ānanda, s truplom pravičnega monarha?”

“Truplo pravičnega monarha ovijejo, Ānanda, v čisto tkanino in ko so ga ovili v čisto tkanino, ga ovijejo z mikanim bombažem in ko so ga ovili z mikanim bombažem, ga ovijejo s čisto tkanino. To pomeni, po ovitju telesa pravičnega monarha s petsto ovoji tkanine in bombaža, ga zaprejo v železno posodo z oljem in to zaprejo v še eno železno posodo in to dajo na odišavljeno pogrebno grmado, zažgejo telo pravičnega monarha in zgradijo na razpotju cest stupo za pravičnega monarha.

Tako ravnajo, Vāseṭṭhi, glede trupla pravičnega monarha. Kakor ravnajo, Vāseṭṭhi, glede trupla pravičnega monarha, tako naj ravnajo z ozirom na truplo Osvobojenega in stupa se naj zgradi za Osvobojenega na križišču cest. Kdorkoli pripravlja cvetje, kadila ali prah ali časti ali vzpostavlja zaupanje v svojem umu, bo to za njegovo blagostanje in srečo za dolgo časa.”

Malli iz Kusinārā so dali ukaze svojim možem: “Če je tako, potem ovijmo truplo z mikano tkanino, prijatelji.”

Malli iz Kusinārā so ovili truplo Blaženega v čisto tkanino in ko so ga ovili v čisto tkanino, so ga ovili z mikanim bombažem in ko so ga ovili z mikanim bombažem, so ga ovili s čisto tkanino. To pomeni, po ovitju trupla Blaženega s petsto ovoji tkanine in bombaža, so ga zaprli v železno posodo z oljem in ga zaprli v še eno železno posodo in to dali na odišavljeno pogrebno grmado, postavili so truplo Blaženega na pogrebno grmado.

43. Zgodba o Mahākassapi[33]

Ob tem času je častiti Mahākassapa potoval vzdolž glavne ceste od Pāvā do Kusinārā, skupaj z veliko skupnostjo menihov, z okoli petsto menihi. Častiti Mahākassapa je sestopil s poti in sedel ob cesto, pod neko drevo.

Takrat je tudi potoval po cesti proti Pāvi neki Ājīvaka, ki je držal v rokah mandāravov cvet iz Kusinārā.

Častiti Mahākassapa je videl, da Ājīvaka prihaja od daleč in ko ga je videl je rekel temu Ājīvaki: “Ali poznaš našega Učitelja, prijatelj?”

“Seveda, prijatelj, poznam. Danes je sedmi dan odkar je asket Gotama dosegel končno osvoboditev, zato držim v rokah ta mandāravov cvet.”

Potem so ti menihi, ki še niso bili osvobojeni strasti, nekateri, dvignili roke, se jokali, padali kot spodsekani, se valjali po tleh naprej in nazaj, kot bi imeli odsekane noge in jokali: ‘Prehitro je Blaženi dosegel končno osvoboditev, prehitro je Srečni dosegel končno osvoboditev, prehitro je izginil Jasnovidec v svet!’

Toda ti menihi, ki so odstranili strast, so pozorno, s polnim zavedanjem vztrajali z mislijo: “Nestalne so vse tvorbe, kako bi lahko bilo drugače?”

Takrat je v tej skupini sedel tudi Subhadda[34], ki je šel v posvečeno življenje v svoji starosti. Subhadda, ki je šel v posvečeno življenje v svoji starosti je rekel menihom: “Dovolj, prijatelji, ne žalujte, ne tožite, sedaj smo osvobojeni tega težavnega velikega asketa, ki je govoril: ‘To je za vas dovoljeno, to za vas ni dovoljeno.’ Sedaj bomo delali, karkoli bomo želeli in ne bomo delali tega, kar ne bomo želeli.”

Častiti Mahākassapa je potem rekel menihom: “ Dovolj, prijatelji, ne žalujte, ne objokujte. Ali vas ni opozoril Blaženi, ko je izjavil: ‘Vse, kar nam je drago in privlačno se bo spremenilo, ločilo in bo postalo drugače.’ Kako bi lahko bilo drugače, prijatelji, za to, kar je pridobljeno, rojeno, je postalo, je tvorjeno, je predmet razgradnje? Ni mogoče reči: ‘Naj se ne razgradi’.

Ta čas so štirje voditelji Mall, ki so si umili svoje glave in nadeli čista oblačila, rekli: “Dajmo, zažgimo pogrebno grmado Blaženega,” vendar je niso mogli prižgati. Malli iz Kusinārā so rekli častitemu Anuruddhi: “Kaj je razlog, častiti Anuruddha, kaj je vzrok, zakaj štirje voditelji Mall, ki so si oprali svoje glave in nadeli čista oblačila in rekli: ‘Dajmo, zažgimo pogrebno grmado Blaženega,’ te niso mogli prižgati?”

“Božanstva imajo drugi namen, Vāseṭṭhe.”

“Toda kakšen je namen božanstev, častiti gospod?”

“Namen božanstev, Vāseṭṭhe, je: ‘Častiti Mahākassapa potuje po glavni cesti od Pāvā do Kusinārā skupaj z veliko skupnostjo menihov, s približno petsto menihi. Pogrebna grmada Blaženega ne bo zagorela, dokler častiti Mahākassapa ne bo s svojo glavo počastil nog Blaženega.’”

“Naredimo v skladu z namenom božanstev, častiti gospod.”

Častiti Mahākassapa je prišel v Kusinār, v svetišče Mall imenovano Makuta-Bandhana, k pogrebni grmadi Blaženega. Ko je prišel in si uredil svojo obleko na eno ramo, iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav in trikrat obkrožil pogrebno grmado, je odkril stopalo in počastil stopalo Blaženega s svojo glavo.

Tudi petsto menihov, ko so si uredili svoje obleke na eno ramo, iztegnili roke v spoštljiv pozdrav, je trikrat obkrožilo pogrebno grmado in počastilo stopalo Blaženega s svojimi glavami. Ko je bilo stopalo Blaženega počaščeno od častitega Mahākassape in petstotih menihov, je ogenj sam od sebe zajel pogrebno grmado.

Ko je gorelo truplo Blaženega, zunanja koža, notranja koža, meso, tetive, sklepna tekočina, ni bilo videti niti oglja in niti pepel ni ostal od trupla. Tako, kot gori maslo ali olje, ko ni videti ne oglja in ne pepela, tako je bilo tudi pri gorenju trupla Blaženega, zunanje kože, notranje kože, mesa, tetiv, sklepne tekočine. Ni bilo videti niti oglja in niti pepel ni ostal od trupla. Samo dve od tistih petsto parov tkanin nista zgoreli, ta na notranji in tista na zunanji strani.

Ko je truplo Blaženega zgorelo, se je naredil naliv dežja in pogrebna grmada Blaženega se je pogasila. Prav tako je kasneje narasla voda iz vodnjaka ugasnila pogrebno grmado Blaženega. Tudi Malli iz Kusinārā so ugasnili pogrebno grmado Blaženega z vsemi vrstami dišeče vode.

Malli iz Kusinārā, so naredili ogrado iz sulic v mestni dvorani in obdali telesne ostanke Blaženega s pentljami, te počastili, upoštevali, spoštovali in oboževali s plesom, pesmijo, glasbo, venci cvetja in dišavami.

44. Razdelitev relikvij

Magadhanski kralj Ajātasattu, sin kraljice Videhi je slišal: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno osvoboditev v Kusināru.” Potem je magadhanski kralj Ajātasattu, sin kraljice Videhi, poslal sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “Blaženi je bil plemenit in tudi jaz sem plemenit in vreden sem deleža relikvij Blaženega, zgradil bom stupo in priredil slovesnost.”

Licchavīji iz Vesālīja so slišali: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno osvoboditev v Kusināru.” Potem so Licchavīji iz Vesālīja poslali sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “Blaženi je bil plemenit in tudi mi smo plemeniti in vredni smo deleža relikvij Blaženega, zgradili bomo stupo in priredili slovesnost.”

 Sakye iz Kapilavatthija so slišali: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno osvoboditev v Kusināru.” Potem so Sakye iz Kāpilavatthija poslali sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “Blaženi je bil naš najodličnejši sorodnik in vredni smo deleža relikvij Blaženega, zgradili bomo stupo in priredili slovesnost.”

Buli iz Allakappa so slišali: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno osvoboditev v Kusināru.” Potem so Buli iz Allakappa poslali sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “Blaženi je bil plemenitež in tudi mi smo plemeniti in vredni smo deleža relikvij Blaženega, zgradili bomo stupo in priredili slovesnost.”

Koliyi iz Rāmagāma so slišali: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno osvoboditev v Kusināru.” Potem so Koliyi iz Rāmagāma poslali sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “Blaženi je bil plemenitež in tudi mi smo plemeniti in vredni smo deleža relikvij Blaženega, zgradili bomo stupo in priredili slovesnost.”

Brahmin Veṭhadīpaka je slišal: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno osvoboditev v Kusināru.” Potem je brahmin Veṭhadīpaka poslal sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “Blaženi je bil plemenitež in jaz sem brahmin in vreden sem deleža relikvij Blaženega, zgradil bom stupo in priredil slovesnost.”

Malli iz Pāvā so slišali: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno osvoboditev v Kusināru.” Potem so Malli iz Pāvā poslali sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “Blaženi je bil plemenitež in tudi mi smo plemeniti in vredni smo deleža relikvij Blaženega, zgradili bomo stupo in priredili slovesnost.”

Ko je bilo to rečeno, so Malli iz Kusinārā rekli svoj skupnosti in skupini: “Blaženi je dosegel končno osvoboditev na prostoru naše vasi, vendar mi ne bomo videli deleža relikvij Blaženega.”

Ko je bilo to rečeno, je brahmin Doṇa rekel svoji skupnosti in skupini:

“Poslušajte, dragi gospodje, ta moj stavek:
Naš Buddha je bil ta, ki je govoril o potrpljenju.
Ni dobro, da bi se bojevali
okoli delitve ostankov najboljšega človeka.

Bodimo združeni, v harmoniji, dragi gospodje,
veselih misli, razdelimo relikvije na osem delov,
in zgradimo stupe v vse smeri,
tako da bo mnogo ljudi lahko pridobilo vero v Vizionarja.”

“Sedaj, brahmin, razdeli relikvije Blaženega na osem enakih delov.”

“Seveda, dragi gospod,” je rekel brahmin Doṇa, ko je odgovoril skupnosti in skupini in razdelil relikvije Blaženega na osem enakih delov. Potem je skupnosti in skupini rekel: “Prosim dajte mi to žaro, dragi gospodje in jaz bom prav tako zgradil stupo in priredil slovesnost.” In žaro so dali brahminu Doṇi.

Moriye iz Poprovega gozda so slišali: “Izgleda, da je Blaženi dosegel končno osvoboditev v Kusināru.” Potem so Moriye iz Poprovega gozda poslali sporočilo Mallom iz Kusinārā, rekoč: “Blaženi je bil plemenitež in tudi mi smo plemeniti in vredni smo deleža relikvij Blaženega, zgradili bomo stupo in priredili slovesnost.”

“Ni več delov ostankov telesa Blaženega, namesto tega vzemite pepel od telesa Blaženega.” In vzeli so pepel.

Magadhanski kralj Ajātasattu, sin kraljice Videhi, je zgradil stupo za relikvije Blaženega pri Rājagaha in priredil slovesnost.

Licchavīji iz Vesālīja so zgradili stupo za relikvije Blaženega pri Vesālīju in priredili slovesnost.

Sakye iz Kapilavatthija so zgradili stupo za relikvije Blaženega pri Kapilavatthiju in priredili slovesnost.

Bule iz Allakappa so zgradili stupo za relikvije Blaženega pri Allakappi in priredili slovesnost.

Koliye iz Rāmagāma so zgradili stupo za relikvije Blaženega pri Rāmagāmi in priredili slovesnost.

Brahmin Veṭhadīpaka je zgradili stupo za relikvije Blaženega pri Veṭṭhadīpi in priredil slovesnost.

Malli iz Pāvā so zgradili stupo za relikvije Blaženega pri Pāvi in priredili slovesnost.

Malli iz Kusinārā so zgradili stupo za relikvije Blaženega pri Kusināru in priredili slovesnost.

Brahmin Doṇa je zgradil stupo za žaro in priredil slovesnost.

Moriyi iz Poprovega gozda so zgradili stupo za pepel pri Poprovem gozdu in priredili slovesnost.

Tako je bilo zgrajenih osem stup za relikvije, stupa za žaro je bila deveta in stupa za pepel je bila deseta in tako je bilo v prejšnjih časih.

Obstajalo je osem deležev relikvij Vizionarja,
sedem deležev se časti v Jambudīpi,
en delež najbolj plemenitega človeka
časti kralj Nag v Rāmagāmi.

En zob se časti med tridesetimi bogovi,
in en je čaščen v mestu Gandhāra,
še en je v svetu kralja Kaliṅga,
in kralj Nag časti še enega.

Skozi moč teh relikvij je ta ljubka Zemlja
okrašena kakor najbolj odlična dvorana.
Tako je to telo Vizionarja
upravičeno čislano od teh, ki spoštujejo spoštovanja vredno.

Spoštovane od vladarjev božanstev, vladarjev Nag in Kraljev,
so relikvije čaščene od pravih vladarjev ljudi,
počasti te relikvije, ko dvigaš svoje roke v zrak,
Buddha je redek celo v sto eonih.

Opombe:

vir: http://suttacentral.net/ Anandajoti Bhikkhu, junij, 2008 / 2552.

prevod: Bojan Božič / junij 2015 , pop. oktober 2020