(MN 76) Sandaka Sutta - Sandaku

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kosambī, v Ghositovem samostanu.

2. Takrat se je popotnik Sandaka nahajal v votlini figovega drevesa z veliko skupino popotnikov.

3. Ko je bil večer, je častiti Ᾱnanda prišel iz samote in nagovoril menihe: “Pridite, prijatelji, pojdimo do ribnika Devakaṭa, da vidimo votlino.” - “Da, prijatelj,” so ti menihi odgovorili. Potem je častiti Ᾱnanda skupaj s številnimi menihi odšel do ribnika Devakaṭa.

4. Tam je popotnik Sandaka sedel z veliko skupino popotnikov, ki so povzročali nemir in se glasno in hrupno pogovarjali o mnogih posvetnih stvareh, kot je o kraljih, o visoki družbi, ministrih, armadah, nevarnostih, bitkah, hrani, pijači, obleki, posteljah, cvetličnih vencih, parfumih, sorodnikih, vozilih, vaseh, mestih, mestnih okoliših, deželah, ženskah, junakih, ulicah, izvirih, mrtvih, malenkostih, o izvoru sveta, izvoru morja, če so stvari tako ali niso tako. Ko je popotnik Sandaka v daljavi zagledal prihajati častitega Ᾱnando, je umiril svojo družbo: “Gospodje, bodite tiho, gospodje, ne delajte hrupa. Prihaja asket Ᾱnanda, učenec asketa Gotame, eden izmed učencev asketa Gotame, ki so v Kosambīju. Ti častiti imajo radi tišino. So disciplinirani in tihi, priporočajo tišino. Če bo našel našo družbo v tišini, si bo morda premislil in se nam pridružil.” In popotniki so utihnili.

5. Častiti Ᾱnanda je šel k popotniku Sandaku, ki mu je rekel: “Pridite, gospod Ᾱnanda! Pozdrav gospodu Ᾱnandi! Dolgo tega je, kar je gospod Ᾱnanda našel priložnost priti sem. Naj gospod Ᾱnanda sede, ta sedež je pripravljen.”

Častiti Ᾱnanda je sedel na pripravljen sedež in popotnik Sandaka je zavzel nižji sedež in sedel ob stran. Ko je sedel, ga je častiti Ᾱnanda vprašal: “Zaradi kakšnega razprave sedite skupaj tukaj in sedaj, Sandaka? In kakšna je bila vaša razprava, ki je ostala nedokončana?”

“Gospod Ᾱnanda, pustite razpravo zaradi katere sedaj tukaj sedimo. Gospod Ᾱnanda lahko o njej sliši kasneje. Bilo bi dobro, če bi gospod Ᾱnanda podal govor o Dhammi, ki jo uči njegov učitelj.”

“Potem, Sandaka, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, gospod,” je odgovoril. Častiti Ᾱnanda je rekel:

(ŠTIRJE NAČINI, PO KATERIH SE NE ŽIVI SVETEGA ŽIVLJENJA)

6. “Sandaka, štiri načine po katerih se ne živi svetega življenja je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. In tudi štiri vrste svetega življenja brez utehe so bile razodete, po katerih modri človek zagotovo ne bi živel svetega življenja, in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.”

“Gospod Ᾱnanda, kateri so ti štirje načini, po katerih se ne živi svetega življenja, ki ga je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, v čemer modri človek sigurno ne bi živel svetega življenja, in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra?”

7.(1). “Sandaka, nek učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Ničesar ni danega, ničesar podarjenega, ničesar žrtvovanega; ni sadu ali rezultata dobrih in slabih dejanj; ni tega sveta, ni drugega sveta; ni matere, ni očeta; ni bitij, ki se spontano ponovno rodijo; ni dobrih in krepostnih asketov in brahmanov v svetu, ki so se sami uresničili z direktno vednostjo in razodevajo ta svet in drugi svet. Človeka sestavljajo štirje veliki elementi. Ko umre, se zemlja povrne in gre nazaj k telesu zemlje, voda se povrne in gre nazaj k telesu vode, ogenj se povrne in gre nazaj k telesu ognja, zrak se povrne in gre nazaj k telesu zraka; sposobnosti so prenesene na prostor. [Štirje] moški z mrtvaškim nosilom kot petim, odnesejo truplo. Pogrebni govori trajajo toliko časa kot upepelitev; kosti se pobelijo; goreče daritve končajo v pepelu. Dajanje je nauk norcev. Kdorkoli ima nauk, da obstaja [dajanje in podobno], je to prazno, lažna prtljaga. Norci in modrijani so enako odrezani in uničeni z razkrojem telesa; po smrti ne obstajajo.’

8. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “Ničesar ni danega … po smrti ne obstajajo.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] s tem, da ne delam [tega], tukaj sem živel [sveto življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, da sva oba odrezana in uničena z razkrojem telesa, da po smrti ne bomo obstajali. Toda, to je preveč za tega dobrega učitelja, da bo nag, da bo obrit, da si prizadeva sedeti s prekrižanimi nogami in da si izpuli lase in brado, ker jaz, ki živim v hiši polni otrok, ki uporabljam sandalovino iz Kāsija, ki nosim cvetlične vence, dišave in mazila in sprejmem zlato in denar, bom dozorel v točno isto destinacijo, v isto bodočo smer kot je ta pri tem dobrem učitelju. Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel sveto življenje pod tem učiteljem?’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi svetega življenja, se obrne stran in ga zapusti.

9. To je prvi način, po katerem se ne živi svetega življenja in ga je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, in na katerega modri človek zagotovo ne bi živel svetega življenja, ali če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.

10.(2). Spet, Sandaka, nek učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati, ko nekdo pohablja ali pripravi druge pohabljati, ko nekdo muči ali pripravi druge mučiti, ko nekdo zadaja gorje ali pripravi druge zadajati gorje, ko nekdo zatira ali pripravi druge zatirati, ko nekdo zastrašuje ali pripravi druge zastraševati, ko nekdo ubija živa bitja, vzame kar mu ni dano, vdira v hiše, ropa bogastvo, vlamlja, postavlja zasede po cestah, zapeljuje žene drugih, širi laži – ta, ki tako dela, ne dela nobenega zla. Če s kolesom polnim ostrih rezil, nekdo spravi živa bitja na tej zemlji v gmoto mesa, v kup mesa, zaradi tega ne bo zla in ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob južnem bregu Gangesa in ubijal in klal, pohabljal in pripravil druge, da pohabljajo, mučijo in pripravil druge da mučijo, zaradi tega ne bo zla in ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob severnem bregu Gangesa in dajal darila in pripravil druge, da dajejo darila, daroval in pripravil druge da darujejo, zaradi tega ne bi bilo nobene zasluge in ne bi bil rezultat zasluga. Z dajanjem, s krotenjem sebe, z odrekanjem, z govorjenjem resnice, ni zasluge in rezultat ne bo zasluga.’

11. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “Ko nekdo deluje … ni zasluge in rezultat ni zasluga.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] ker ne delam [tega], tukaj sem živel [sveto življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, če karkoli oba [od naju] delava, ni narejeno nobeno zlo. Toda, to je preveč za tega dobrega učitelja … Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel sveto življenje pod tem učiteljem?’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi svetega življenja, se obrne stran in ga zapusti.

12. To je drugi način, po katerem se ne živi svetega življenja in ga je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen …

13.(3). Spet, Sandaka, nek učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Ni vzroka ali pogoja za onesnaženje bitij, bitja se onesnažijo brez vzroka ali pogoja. Ni vzroka ali pogoja za očiščenje bitij, bitja so očiščena brez vzroka ali pogoja. Ni moči, ne energije, ne človeške moči, ne človeške vzdržnosti. Vsa bitja, vse žive stvari, vsi ljudje, vse duše so brez oblasti, moči in energije, oblikovani z usodo, okoliščinami in naravo, doživljajo prijetnost in neprijetnost v šestih vrstah rojstev.’

14. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “Ni vzroka … v šestih skupinah.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] ker ne delam [tega], tukaj sem živel [sveto življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, da bova oba prečiščena brez vzroka ali pogoja. Toda, to je preveč za tega dobrega učitelja … Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel sveto življenje pod tem učiteljem?’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi svetega življenja, se obrne stran in ga zapusti.

15. To je tretji način, po katerem se ne živi svetega življenja in ga je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen …

16.(4). Spet, Sandaka, nek učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Obstaja sedem teles, ki so nenarejena, nerojena, neustvarjena, brez stvarnika, neplodna, stojijo kot vrhovi gora, stojijo kot stebri. Telesa se ne gibljejo ali spremenijo ali ovirajo ena drugo. Nobeno ni sposobno [vzbuditi] prijetnost ali neprijetnost ali prijetnost in neprijetnost v drugem. Katerih je teh sedem? To so zemeljsko telo, vodno telo, ognjeno telo, zračno telo, prijetnost, neprijetnost in duša kot sedmo. Teh sedem teles je nenarejenih … Tam ni morilca, ne klavca, ne poslušalca, ne govornika, ne spoznavalca, ne zaupnika. Celo tisti, ki odrežejo nekomu glavo z ostrim mečem, nobenemu ne odvzamejo življenja, meč samo preide skozi prostor med sedmimi telesi. Obstaja milijon štiristo tisoč glavnih vrst stvarjenj in šest tisoč vrst in šeststo vrst. Obstaja petsto vrst dejanj in pet vrst dejanj in tri vrste dejanj in dejanje in polovično dejanje. Obstaja dvainšestdeset načinov, dvainšestdeset vmesnih vekov, šest vrst rojenih plemenitih, osem nivojev ljudi, štiri tisoč devetsto vrst načinov življenja, devetinštirideset vrst popotnikov, štiri tisoč devetsto bivališč kač, dva tisoč vrst sposobnosti, tri tisoč peklov, šestintrideset elementov prahu, sedem vrst razploda, sedem nedojemanj razploda, sedem nenožničnih razplodov, sedem vrst božanstev, sedem vrst ljudi, sedem vrst demonov, sedem jezer, sedem vozlov, sedem vrst prepadov, sedemsto vrst prepadov, sedem vrst sanj, sedemsto vrst sanj. Obstaja osem milijonov štiristo tisoč velikih vekov v čemer bodo, s tekom in potovanjem skozi tok ponovnih rojstev, oboji norci in modrijani, naredili konec neprijetnosti. Ni ničesar od tega: “S to krepostjo ali izvajanjem obredov ali asketizmom ali s svetim življenjem bom napravil, da nedozorelo dejanje dozori ali uniči dozorelo dejanje, ko se to zgodi.” Prijetnost in neprijetnost sta odmerjeni. Tok ponovnih rojstev je omejen, ni njegovega krajšanja ali podaljševanja, ne njegovega povečevanja ali zmanjševanja. Prav tako kot klopčič z nitjo, ko ga vržeš, gre tako daleč, dokler se nit ne odvije, tako tudi, s tekanjem in potovanjem skozi tok ponovnih rojstev, bosta oba norec in modrijan, naredila konec neprijetnosti.’

17. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “Obstaja sedem teles … norec in modrijan, oba bosta naredila konec neprijetnosti.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] ker ne delam [tega], tukaj sem živel [sveto življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, da bova oba končala neprijetnost z delovanjem in potovanjem skozi tok ponovnih rojstev. To je preveč za tega dobrega učitelja, da bo nag, da bo obrit, da si prizadeva sedeti s prekrižanimi nogami, in da si izpuli lase in brado, ker meni, da bom jaz, ki živim v hiši polni otrok in uporabljam sandalovino iz Kāsija, nosim cvetlične vence, dišave in mazila, in sprejmem zlato in denar, bo dozorela točno ista destinacija, ista bodoča smer, kot pri tem dobrem učitelju. Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel sveto življenje pod tem učiteljem?’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi svetega življenja, se obrne stran in ga zapusti.

18. To je četrti način, po katerem se ne živi svetega življenja, ki ga je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen …

19. To, Sandaka, so štirje načini, ki zanikajo živeti sveto življenje, ki jih je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, po katerih modri človek zagotovo ne bi živel svetega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.”

(ŠTIRI VRSTE SVETEGA ŽIVLJENJA, KI NE ZADOVOLJIJO)

20. “To je osupljivo, gospod Ᾱnanda, to je neverjetno, kako je štiri načine po katerih se ne živi svetega življenja razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen … Toda, gospod Ᾱnanda, katere so štiri vrste svetega življenja, ki ne zadovoljijo in jih je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, po katerih modri človek zagotovo ne bi živel svetega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra?”

21.(1) “Sandaka, nek učitelj trdi, da je vseveden in vseviden, da ima popolno vednost in videnje: ‘Če hodim ali stojim ali spim ali sem buden, sta vednost in vizija nenehno in brez motenj prisotna v meni.’ On vstopi v prazno hišo, ne dobi miloščine, ugrizne ga pes, se sreča s podivjanim slonom, podivjanim konjem, podivjanim bikom, vpraša po imenu in narodu žensko ali moškega, vpraša po imenu vasi ali mesta in po poti, ki pelje tja. Ko je vprašan: ‘Kako je to?’ odvrne: ‘Moralo je biti tako, da sem vstopil v prazno hišo, zato sem vstopil vanjo. Moralo je biti tako, da nisem dobil miloščine, zato je nisem dobil. Moralo je biti tako, da me je ugriznil pes, zato me je pes ugriznil. Moralo je biti tako, da sem se srečal s podivjanim slonom, podivjanim konjem, podivjanim bikom, zato sem se z njim srečal. Moralo je biti tako, da sem vprašal po imenu in narodu žensko ali moškega, zato sem vprašal. Moralo je biti tako, da sem vprašal po imenu vasi ali mesta in po poti, ki pelje tja, zato sem vprašal.’

22. O tem modri človek presodi: ‘Ta dobri učitelj trdi, da je vseveden in vse vidi, da ima popolno vednost in videnje … Ko je vprašan: “Kako je to?” odgovori: “Moral sem … zato sem vprašal.’” Ko ugotovi, da se na ta način ne živi svetega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

23. To je prva vrsta svetega življenja, ki ne zadovolji in ki ga je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, v katerem modri človek zagotovo ne bi živel svetega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.

24.(2). Spet, Sandaka, nek učitelj je tradicionalist, ki ima ustno tradicijo kot resnico. On uči Dhammo z ustno tradicijo, s podajanjem legend, s tem, kar je v zapisih. Toda, ko je učitelj tradicionalist in ima ustno tradicijo kot resnico, je nekaj dobro prenešenega in nekaj slabo prenešenega, nekaj je res in nekaj je drugače.

25. O tem modri človek presodi: ‘Ta dobri učitelj je tradicionalist … nekaj je res in nekaj je drugače.’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi svetega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

26. To je druga vrsta svetega življenja, ki ne zadovolji in ga je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen …

27.(3). Spet, Sandaka, nek učitelj je logik in preiskovalec. On uči Dhammo skovano s sklepanjem, sledenjem linije preiskovanja, kot se mu zgodi. Toda, ko je učitelj logik in preiskovalec, je nekaj dobro premišljeno in nekaj slabo premišljeno, nekaj je res in nekaj je drugače.

28. O tem modri človek presodi: ‘Ta dobri učitelj je logik … nekaj je res in nekaj je drugače.’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi svetega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

29. To je tretja vrsta svetega življenja, ki ne zadovolji in ga je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen …

30.(4). Spet, Sandaka, nek učitelj je neumen in zmeden. Ker je neumen in zmeden, ko je vprašan takšno in drugačno vprašanje, se zaplete v besedno zvijanje, v jeguljasto zvijanje: ‘Ne pravim, da je tako. In nisem rekel, da je tako. In ne pravim, da je drugače. In ne pravim, da ni tako. In ne pravim, da ni tako da ni tako.’

31. O tem modri človek presodi: ‘Ta dobri učitelj je neumen in zmeden … [tako] se zaplete v besedno zvijanje, v jeguljasto zvijanje … ’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi svetega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

32. To je četrta vrsta svetega življenja, ki ne zadovolji in ga je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen …

33. To, Sandaka, so štiri vrste svetega življenja, ki ne zadovoljijo in jih je razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, v katerih modri človek zagotovo ne bi živel svetega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.”

(VRSTA SVETEGA ŽIVLJENJA, KI ZADOVOLJI)

34. “Osupljivo je, gospod Ᾱnanda, neverjetno je, kako je štiri vrste svetega življenja, ki ne zadovoljijo, razodel Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen … Toda, gospod Ᾱnanda, kaj ta učitelj trdi, kaj on razglasi, v čem bi modri človek zagotovo živel sveto življenje, in ko bi ga živel, bi dosegel pravo pot, Dhammo, ki je dobra?’”

35. “Sandaka, Tathāgata se pojavi v svet, popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

36. Gospodar ali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem narodu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to zaupanje, razmišlja tako: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno, meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo. Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče rumena oblačila in gre naprej iz življenja gospodarja v brezdomstvo.

37. Ko tako odide naprej od doma v brezdomstvo in se usposablja za meniha in za ta način življenja, opusti ubijanje živih bitij, se vzdrži ubijanja živih bitij. Z odloženo palico in orožjem, zavestno, usmiljeno, biva sočuten do vseh živih bitij. Opusti jemanje tega kar mu ni dano, se vzdrži jemanja tega kar mu ni dano. Jemlje le tisto, kar mu je dano, pričakuje le tisto, kar mu je dano in brez kraje biva v čistosti. Z opustitvijo necelibatnega življenja se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži posvetne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo lažnivega govora, se vzdrži laganja. Govori resnico, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf tega sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernega govora. Drugje ne ponovi tega, kar je slišal tukaj, z namenom, da loči [te ljudi] od teh, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar je slišal drugje, z namenom, da loči [te ljudi] od tistih. Tako je tisti, ki združi te, ki so razdeljeni, je spodbujevalec prijateljstva, ki uživa v slogi, se radosti v slogi, se veseli v slogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora se vzdrži osornega govora. Govori take besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo do srca, so vljudne, jih mnogi želijo in so mnogim prijetne. Z opustitvijo praznega govorjenja se vzdrži praznega klepeta. Govori ob pravem času, govori kar je dejstvo, govori o tem kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini. Ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne.

Vzdrži se uničevanja semen in rastlin. Poje samo en obrok na dan, vzdrži se prehranjevanja ponoči in izven pravilnega časa[1]. Vzdrži se plesa, petja, glasbe in neprimernih predstav. Vzdrži se nošenja okrasnih vencev, odišavljenja z vonjavami in olepševanja sebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in denarja. Vzdrži se sprejemanja surovega žita. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja kokoši in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, govedi, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in posesti. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se uporabe lažnih uteži, lažnih metrov, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se sprejemanja podkupnin, zavajanja, goljufanja in prevar. Vzdrži se zadajanja ran, ubijanja, ugrabljanja, razbojništva, ropanja in nasilja.

38. Zadovoljen je z oblačili, da zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano, da zadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame s sabo le to. Kot ptica, ki kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z obleko, da z njo zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, vzame s sabo le to. Ko ima to plemenito krepost, doživlja v sebi blaženost, da je brezhiben.

39. Ko gleda objekt z očmi, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če je pustil sposobnost oči nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in neugajanja, zato prakticira pot zadržanja sebe, varuje sposobnost oči, loti se zadržanja sposobnosti oči. Ko sliši zvok z ušesi ... Ko voha vonj z nosom ... Ko okusi okus z jezikom … Ko tipa otipljiv predmet s telesom ... Ko z umom opazi pojav, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost uma nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in neugajanja. Prakticira pot svoje zadržanosti, varuje sposobnost uma, se loti zadržanja sposobnosti uma. Ko ima to plemenito zadržanje čutnih sposobnosti, doživlja v sebi čisto blaženost.

40. On postane ta, ki deluje premišljeno, ko gre naprej in se vrača; ki deluje premišljeno, ko gleda naprej in gleda stran; ki deluje premišljeno, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje premišljeno, ko nosi svoja oblačila in nosi svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje premišljeno, ko je, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje premišljeno, ko odvaja blato in urinira; ki deluje premišljeno, ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

41. Ko ima to plemenito krepost in to plemenito zadržanost [čutnih] sposobnosti in ko ima to plemenito pozornost in premišljenost, se zateče k osamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

42. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo poželenja po svetu, biva s srcem opuščenim poželenja, svoje srce očisti poželenja. Z opustitvijo zlobe, biva s srcem opuščenim zlobe, sočuten za dobrobit vseh živih bitij, svoje srce očisti zlobe. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva opuščen otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč, svoje srce očisti otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in zaskrbljenosti, biva opuščen nemira. S srcem, ki je notranje umirjeno, svoje srce očisti nemira in zaskrbljenosti. Z opustitvijo dvoma, gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj, svoje srce očisti dvoma.

43. Ko je tako odstranil teh pet ovir, onesnaženj srca, ki slabijo modrost, popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Modri človek bi gotovo živel sveto življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko, in ko bi živel pri njem sveto življenje, bi dosegel pravi način, Dhammo, ki je dobra.

44-46. Spet, z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti … Ko izgine zadovoljstvo … vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti. Modri človek bi gotovo živel sveto življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko …

47. Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, ga usmeri k spominu na pretekla življenja. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomni svojih mnogoterih preteklih življenj. Modri človek bi gotovo živel sveto življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko …

48. Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, ga usmeri k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. Modri človek bi gotovo živel sveto življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko …

49. Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, ga usmeri k vednosti o uničenju vplivov. On razume kot v resnici je: ‘To je neprijetnost. To je izvor neprijetnosti. To je prenehanje neprijetnosti. To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ On razume kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. On razume kot v resnici je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

50. Ko ve in vidi na ta način, je njegovo srce osvobojeno vpliva čutnosti, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojeno, pride vednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’ Modri človek bi gotovo živel sveto življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko, in ko bi ga živel, bi dosegel pravo pot, Dhammo, ki je dobra.”

(SANDAKOVA VPRAŠANJA)

51. “Toda, gospod Ᾱnanda, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi, ki je živel sveto življenje, napravil kar je bilo potrebno, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil ovire bitnosti in je popolnoma osvobojen skozi končno vednost, ali lahko uživa v čutnosti?

“Sandaka, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi … in je popolnoma osvobojen skozi končno vednost, je nesposoben prestopkov v petih primerih. Menih, katerih vplivi so uničeni je nesposoben namernega jemanja življenja živim bitjem; nesposoben je jemati to kar mu ni dano, to je, krasti; nesposoben je uživati v spolnem odnosu; nesposoben je zavestno lagati; nesposoben je uživati v čutnosti, tako da bi jo skladiščil, kot je to delal prej v laičnem življenju.[1] Ko je menih arahant z uničenimi vplivi … je nesposoben prestopkov v teh petih primerih.”

52. “Toda, gospod Ᾱnanda, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi … ali sta njegova vednost in vizija, da so njegovi vplivi uničeni, neprestano in neprekinjeno prisotna v njem, če hodi ali stoji ali spi ali je buden?”

“Kar se tiče tega, Sandaka, ti bom povedal prispodobo, ker modri človeka razume pomen izjave z uporabo prispodobe. Predpostavimo, da so bile možu roke in noge odrezane. Če hodi ali stoji ali spi ali je buden, so njegove roke in noge neprestano in neprekinjeno odrezane, vendar bi to vedel samo takrat, ko bi pregledal to dejstvo. Tako tudi, Sandaka, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi … njegovo vednost in vizija, da so mu njegovi vplivi uničeni, nista neprestano in neprekinjeno prisotna, če hodi ali stoji ali spi ali je buden. On ve ‘Moji vplivi so uničeni’ samo takrat, ko spet pregleda to dejstvo.”

53. “Koliko osvobojenih je tukaj v tej Dhammi in disciplini, gospod Ᾱnanda?”

“Ni jih samo sto, Sandaka, ali dvesto, tristo, štiristo ali petsto, ampak je veliko več osvobojenih kot je teh v tej Dhammi in disciplini.”

“Osupljivo, gospod Ᾱnanda, neverjetno! Ni hvale lastne Dhamme in nobenega zanikanja Dhamme drugih. Tu je učenje Dhamme v njenem polnem obsegu in tako veliko osvobojenih. Toda ti ādžvaki, ti materini mrtvi sinovi, hvalijo sebe in omalovažujejo druge, in priznajo samo tri osvobojene, namreč, Nanda Vaccho, Kisa Sankicco in Makkhali Gosālo.”[2]

54. Potem je popotnik Sandaka nagovoril svojo lastno skupino: “Pojdite, gospodje. Sveto življenje se naj živi pod asketom Gotamo. Ni nam sedaj lahko opustiti dobiček, slavo in priznanje.”

Tako je popotnik Sandaka navdihnil svojo lastno skupino, da živi sveto življenje pod Blaženim.

 

Opombe

[1] Ne more shranjevati hrane in drugih prijetnih dobrin, da bi jih kasneje lahko užival.
[2] O treh učiteljih ādžīvakov glej MN 36:5.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / junij 2024

 

(C) SloTheravada, 2023