(SN 15:5) Pabbata Sutta - Gora
Neki menih se je približal Blaženemu, ga počastil, sedel na stran in mu rekel: “Častivredni gospod, kako dolg je eon?”
“Eon je dolg, menih. Ni ga enostavno izmeriti in reči, da je to veliko let ali več stotin let ali veliko tisočev let ali več stotin tisočev let.”
“Ali je mogoče, da nam podate prispodobo, častivredni gospod?”
“To je mogoče, menih,” je rekel Blaženi. “Predpostavimo, menih, da je obstajala velika kamnita gora, dolga yojana[1] yojana široka in yojana visoka, brez lukenj ali razpok, ena trdna tvarina iz kamenja. Konec vsakih sto let, bi jo človek pogladil s kosom fine krpe. Ta velika gora se bi na ta način obrabila in odstranila, vendar eon še vedno ne bi bil končan. Tako dolg je eon, menih. In zaradi eonov takšne dolžine, smo tavali skozi tako veliko eonov, tako veliko stotin eonov, tako veliko tisočev eonov, tako veliko sto tisočev eonov. Zakaj? Ker, menih, ta saṃsāra je brez začetka, ki bi ga lahko določili…. To je dovolj, da si osvobojen od nje.”
Opombe
[1] yojana je dolga približno sedem milj
vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
Prevod: Bojan Božič / november 2013