Pred nekaj dnevi sem sedel v opatovem kutiju v gozdnem samostanu na jugu Norveške. Bil je jasen dan brez vetra. Skozi okensko steklo kutija se je zdel gozd popolnoma negiben in tiho sem sedel in opazoval spokojnost. Čez čas sem se zavedal komaj zaznavnega gibanja. Spoznal sem, da gre za list visoko na drevesu na moji desni. Trenutek kasneje je na levi zadrgetal drugi majhen list. S sproščeno pazljivostjo sem se s časom zavedal še drugih, zelo drobnih, skoraj nevidnih tresljajev. Čez nekaj časa je nežen vetrič zapihal skozi gozd in miriada listov je odgovorila.

 

Nekaj dni kasneje v Angliji mi je meditatorka rekla, da njen um z lahkoto doseže mirnost, a se je spraševala, kaj naj naredi potem. Rekel sem, da je um kot norveški gozd. Opazuj dalje.

 

Včeraj sem prispel v Anglijo in obiskal mojega edinega še živega strica. Star je 93 let in njegov um je še vedno zelo bister. Živi sam, vendar pa je hišo njegove hčere videti iz njegove kuhinje in ima veliko prijateljev. Vsaka stena njegove hiše in vsaka polica sta pokriti z družinskimi slikami. Pove, da je njegovih vnukov, pravnukov in njihovih otrok skupno 51. Ko gre na sprehod in ga boli noga, se spomni vseh njihovih imen eno za drugim. Tako premakne um stran od bolečine in ohrani jasen spomin.
 

Hči mojega strica pripada krščanski skupini. Ni se ji pridružil, vendar pa zadnjih 10 let enkrat tedensko prisostvuje enemu od njihovih srečanj. Pove, da ceni to skupino zaradi tega, kako močno se trudijo živeti v skladu s svojimi verovanji, in da skrbijo drug za drugega. Pove, da je po smrti svoje žene razmišljal, da so to ljudje, ki jih želi imeti v bližini. »Na koncu«, preprosto pove, »je vse v ljubezni«.

Pred dvema dnevoma je imel moj stric manjšo operacijo, da so odstranili raščo z njegovega vratu. Čaka na rezultat biopsije. Zdi se popolnoma miren. Ko sva se poslovila, mi je z nasmehom dejal: »Nimam se kaj pritoževati. Imel sem dobro življenje.«

Do konca dneva je bil moj objekt meditacije čistost srca, ki se je med najinim pogovorom tako lepo pokazala.

 

-adžan Džajasaro